Z nežnostjo do sebe iz svoje lastne teme

Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo
Piše: Barbara Rupar
Nedelja. Običajno dan za družino. A ne vedno. To nedeljo skrbim zase. Kako? Tako, da svoja fanta prepustim v varstvo njunemu očetu, sama pa si privoščim druženje s svojo najboljšo prijateljico. Z osebo, s katero lahko delim svoj notranji svet in ki mi hkrati dovoli, da vstopam v njenega. To nama daje občutek povezanosti in naju potiska ven iz izolacije. A to druženje ni kakršnokoli druženje. Vključuje sprehod na svežem zraku, s čimer poskrbiva za tako zelo pomembno fizično aktivnost ter dnevno svetlobo. Vključuje tudi večerjo v restavraciji z najboljšo Cezarjevo solato – recimo, da z njo poskrbiva za bolj ali manj uravnotežen obrok. Vključuje savno, torej crkljanje, sprostitev in mir, kar mame tako zelo potrebujemo. In ne nazadnje vključuje velike količine smeha, ki je nujen dejavnik pri nastajanju pozitivnih občutij. Tisto nedeljo sva obe naredili vse, da depresija pri nama ni dobila svojega prostora.
Čeprav to ni vsakdanja situacija, je zelo pomembno, da k spopadanju z depresijo pristopamo celostno. Bolj aktivno kot pristopimo k spopadanju z njo, večje možnosti za okrevanje imamo. Poleg psihoterapije, ki posamezniku omogoča, da v varnem okolju spoznava svoj notranji svet in prihaja v stik s svojimi potrebami in čustvi, v vsakdanjem življenju pa posledično postaja bolj aktiven in avtonomen, je včasih potrebno tudi medikamentozno zdravljenje depresije. Za boljše možnosti okrevanja pa je pomembno tudi:
- da smo fizično aktivni, saj se tako sproščajo endorfini – hormoni sreče;
- da se vsak dan, četudi le za kratek čas, nastavljamo dnevni svetlobi, saj to pomaga pri uravnavanju zdravega ritma dnevnega hormona kortizola;
- da se prehranjujemo čimbolj uravnoteženo ter zagotovimo vnos zadostne količine proteinov, vitaminov (B1, B6, B12, C, D), omega 3 maščobnih kislin itd., saj to pomaga pri uravnavanju ravnovesja v naši možganski kemiji;
- da se družimo z ljudmi, s katerimi se počutimo varno – s svojimi partnerji, s svojimi bližnjimi in s svojimi prijatelji, saj to povečuje občutek povezanosti in gre nasproti izolaciji in osamljenosti ter
- (!) da razvijamo sočutje in nežnost do sebe in da kdaj pa kdaj poskrbimo le in samo zase.
Samokritičnost in občutki krivde so pomembni dejavnik pri nastajanju depresije, zato je pomembno, da se košček po košček lotevamo tudi teh. Najlažje začnemo tako, da si občasno podarimo dovoljenje, da se imamo lepo in da je v redu, če se tudi zabavamo. Izvajanje prijetnih aktivnosti namreč pomembno vpliva na generiranje in vzdrževanje pozitivnih občutij in čustev, slednja pa so nujna za premagovanje depresije.
A kaj, ko na tej točki pogosto trčimo ob temeljni problem depresije – pomanjkanje motivacije za aktivne korake. Ko se osebe počutijo utrujene in ko se jim zdi vse brezupno, se hitro ujamejo v spiralo, ki vodi le še globlje navzdol. Umikajo se v svoj svet in so vedno manj aktivne, to pa posledično pomeni, da počnejo tudi vedno manj prijetnih stvari. Dovolite mi, da si sposodim misel britanskega terapevta in strokovnjaka za delo z depresijo, dr. Marka Widdowsona: »Če imate depresijo in čakate, da se vam bo nekaj ljubilo, tega ne boste nikoli storili«. Mogoče se tudi kateri od naju tisto nedeljo zjutraj še nikamor ni dalo in sva se celo ukvarjali z mislimi, kot je tale: »Čemu vendar sva se morali dogovoriti ravno za danes.« Vendarle pa sva jih zmogli preseči in narediti aktiven korak v skrbi zase. Vsaka mala zmaga šteje. Prepričana sem, da tisto nedeljo nisva bili samo dobri verziji sebe, ampak posledično s tem tudi boljši mami in partnerki.
Za bolj poglobljeno delo z depresijo priporočam priročnik, ki vsebuje tudi dodatek na temo samopomoči pri spopadanju z depresijo:
Widdowson, M. (2016). Transactional Analysis for Depression. Oxon: Routledge.
- Nisem popolna, a sem dovolj - 17. 11. 2017
- Mami, koga imaš raje? - 16. 11. 2017
- Sem noseča in v duševni stiski – kako si lahko pomagam sama? - 15. 11. 2017