Moj otrok si želi na srednjo frizersko!
Ta prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo
V tem tednu bom zopet z vami Imago partnerska in Brainspotting terapevtka, Tadeja Milivojevič Nemanič. Nadaljevala bom serijo Iz terapevtskega stola, kjer objavljam odgovore na vprašanja, ki jih dobim na terapijah. Odgovarjala sem že na vprašanja in dileme vezane na obdobje pričakovanja otroka, starševstvo, male otroke in šoloobvezne otroke. Tokrat bo osrednja tema najstništvo.
Ravno so se odvili informativni dnevi za vpis na srednje šole in fakultete, ki so bili letos zgolj virtualni, naši devetošolci in dijaki 4. letnikov pa se praktično že celo leto šolajo na daljavo. Zdi se mi, da bo zaradi tega izbira srednje šole in fakultete, za mnoge še težja. Zato bo prvih nekaj vprašanj in odgovorov posvečenih tej temi. V nadaljevanju pa bom tokrat govorila predvsem o stiku med nami in najstniki. O kakovosti odnosa, za katero smo odgovorni mi starši. Bolj kot na najstnike bom kazala na to, kar lahko storimo mi starši. Kajti le s spremembo pri sebi bomo nekaj spremenili tudi v odnosu z najstnikom. Moji odgovori odražajo moje mnenje, pridobljeno iz osebnih in profesionalnih izkušenj. Pretresite jih, iz njih vzemite le tiste stvari, ki pašejo na vas in vašo družino, ostalo pa zavrzite. Kajti, vsak je strokovnjak za svojo družino in ve in čuti, kaj je najbolje zanjo. Že zdaj pa vabim tudi vas, da mi postavite vprašanja vezana na najstništvo.
Moj otrok si želi na srednjo frizersko!
Sestavek bom začela z zgodbo, ki mi jo je povedal moj dober prijatelj. Pogovarjal se je z znancem, katerega mlajša hči se je ravno vpisovala na srednjo šolo. Znanec mu je povedal, da se je 2 leti prej vpisoval že sin, ki je hotel na srednjo avtomehanično šolo. Vendar mu znanec ni pustil, ker avtomehanik pa njegov sin že ne bo. Zato se je fant moral vpisati na gimnazijo, kjer je že drugo leto hodil v prvi letnik. Znanec je rekel: »Noče se učiti, šola je težka, ne zanima ga.« Ko je pogovor nanesel na mlajšo hči pa je povedal, da si želi na frizersko, vendar tudi nje ne pusti, ker frizerka pa že ne bo. Tudi mlajša hči se bo morala vpisati na gimnazijo.
Komentar mojega prijatelja je bil: »A veš, sploh nisem mogel verjeti! A mu ni bila že zgodba s sinom dovolj! Tako sem bil osupel, da sem se samo poslovil in šel!«
Pogosto se zgodi, da je izbira šole bolj domena staršev kot otrok. Res je, da mnogo mladostnikov ob koncu OŠ ali SŠ ne ve, kam bi se radi vpisali. Ne vedo, kaj jih zanima. O tem bom pisala v drugem javljanju v skupini Odgovorno starševstvo. So pa tudi taki, ki to vedo. Ki si želijo biti mehaniki, frizerji, znanstveniki, učitelji, glasbeniki, igralci, vozniki tovornjakov, zdravniki, kmetje, cvetličarji, … Ki o tem sanjajo že dolgo časa. Ki jih to zanima. Ki se že zelo zgodaj usmerijo v to smer. Ki v tej smeri delajo že prej. Ki v tem res uživajo.
Če imate doma takega otroka, ga samo spodbujajte, da sledi svojim interesom. Pa čeprav je to zelo v nasprotju z vašimi pričakovanji. Čeprav se vam zdi, da bo pot dolga in težavna. Čeprav se vam zdi, da v tem poklicu ne bo kruha. Čeprav se vam zdi, da bo pot pravzaprav nemogoča.
Še enkrat: v tem sestavku govorim o otrocih, ki vedo, kaj želijo. Ki jim pri tem zasijejo iskrice v očeh. Tako kot so otrokoma prijateljevega znanca. Taki otroci bodo lažje izpolnjevali vse zahteve na poti do željenega cilja. Lažje bodo prebrodili obdobja dvomov, stisk, strahov, s katerimi se bodo na svoji poti srečali. Ali si lahko predstavljate, da bi vaš otrok še čez 10 ali 20 let rad opravljal svoje delo? Zame bi bilo to neprecenljivo!
Izobraževala sem se tudi pri danskem družinskem terapevtu Jesperju Juulu, iz v čustva usmerjene terapije za pare pri dr. Leanne Campbell iz Kanade ter iz TRE, Vaj za sproščanje napetosti, stresa in travme, pri ga. Jelki Slapar.
- Ne želim povedati, da sem bolna - 3. 5. 2022
- Po vsakem družinskem slavju sem na smrt utrujena - 3. 5. 2022
- Snaha ne dovoli, da bi sin k meni hodil na kosilo - 3. 5. 2022
