Nahrani me, mamica moja
Nahrani me, pa ne s hrano, temveč s tvojo ljubeznijo, draga mamica. Nahrani me z dotiki, s svojimi poljubi in nežnimi objemi. Nahrani me s toplino, ki je v tvojem srcu. Nahrani me z izkušnjami neprecenljivimi in z modrostjo svoje ženskosti. Nahrani me s spoznanji, ki v življenju si jih dobila. In z občutkom, da zmorem, znam in da sem ti pomemben. Nahrani me s pozornostjo in hkrati daj mi krila, da lahko letim in grem, kamor moje si srce želi. Nahrani mojo radovednost, mojo srčnost in živost. Nahrani me s svojim pogumom, ki dal bo krila mojemu. Nahrani vsako poro mojega telesa, ki tako željno srka vse, kar mu daješ. Nahrani me, nahrani.
Po tem hrepeni majhen otrok, ker nekje globoko v sebi ve, da bo lahko, ko bo zares nahranjen od osebe, ki ga je rodila in ga večno bo ljubila, z vsem tem hranil sebe. In ko bo nahranil sebe z vsem, kar mu je mati dala, bo lahko nekoč morda, s tem hranil tudi druge. Če pa tega mati mu ne da, bo po svetu hodil lačen in bo jedel, jedel, jedel, jedel. Pa se bo kdaj zares najedel? In ne bo edini, ker po svetu mnogi lačni hodijo in ne glede na to, kaj vse nase in vase dajo, še vedno hrepenijo po objemu, hrepenijo po dotiku, stiku in pogledu, ki bi jih zares sprejel in morda prvič zares nahranil.
A marsikatera mati tega ne zmore. Pa ne zato, ker ne bi želela vsega dati svojemu otroku, temveč zato, ker sama ni nahranjena. Ker sama ni dobila, kar je potrebovala, ker tudi njena nenahranjena mati ni znala dati, kar je ona potrebovala. In če zares hočete negovati svoje malo detece, tako kot on to potrebuje, morate najprej vedeti, kje ste bili nahranjeni, kje ste bili podprti. Tam boste zmogli tudi sami.
Ozreti pa se morate tudi tja, v tiste globine, ki so še vedno prazne in jih nahraniti sami. Če se boste zakleli, da boste delali drugače, kot ste bili deležni sami in boste šli v drugo smer, bo to plemenit namen, vendar ta namen ne bo imel prostora, iz katerega bo črpal, ker je le ta prazen. Zato je največji izziv materinstva, da ob odraščajočem otroku, ki nenehno potrebuje hrano, nahranite tudi sebe.
Če ne veste, kje potrebujete največ hranila, vam bo to otrok pokazal. Pa ne le enkrat, temveč znova in znova in znova, kajti otroška duša je neumorna in vedno išče bližino in stik. Ta otroška duša pa ne živi le v otroku, temveč še vedno biva tudi v vsaki mami. 