Napadi besa – kako umiriti vreščečega otroka
Kričanje, histeričen jok in povsem nekontrolirano obnašanje so epizode, s katerimi se občasno sreča vsak starš otroka od enega do treh let. Starši se na takšno obnašanje različno odzovejo – od ignoriranja otroka do takojšnjega zadovoljevanja vsake otrokove zahteve. Ne glede na to, kje ste takrat, ko otrok z napadom besa reagira na neko prepoved, je težko ostati miren in se odzvati na pravi način. Poleg tega, da imate občutek, da vas vsi prisotni ocenjujejo in presojajo vaše starševske sposobnosti, je takšna situacija zelo stresna tako za starše kot tudi za otroke.
V obdobju od enega do treh let gredo otroci skozi psihofizični razvoj zelo hitro. To je obdobje, ko osvajajo številne motorične spretnosti, otrok se uči jezika in se uči reševati težave. Zato ni nič čudnega, da eksplozivni razvoj in hitrost, s katero se vse te spremembe dogajajo, zmedeta otroške glave. Prav ta hitri razvoj je tudi razlog za frustracije, ki se včasih zaključijo s pravim napadom besa.
Čeprav fizično že spominjajo na majhne ljudi, so otroški možgani v tej fazi še vedno v razvoju, poganjajo jih čustvene, instinktivne, primarne reakcije. Kot pojasnjuje ameriški pediater, doktor Harvey Karp, reakcija besa temelji na primarnih instinktih, prirojenem obnašanju celo pri odraslih, kjer vedenje regulirajo družbena pravila. Ta instinkt je še bolj izražen pri otrocih, ki še nimajo osvojenih pravil sprejemljivega obnašanja in se soočajo s številnimi novimi izkušnjami.
Slavni ameriški pediater, doktor Karp, katerega knjiga “Najsrečnejši dojenček” je postala zagotovo neizogibna na policah družin, ki pričakujejo dojenčka ali pa so ga ravno dobile. V tej novi knjigi se med drugim ukvarja ravno s težavami napada besa pri otrocih.
Dr. Karp svetuje staršem, da k otroku, ki joka, vrešči in histerično zahteva nekaj, ne pristopijo na racionalen, praktičen način, ker ta v tem momentu tega ne more razumeti. Namesto tega otroku povejte točno tisto, kar želi slišati. To pomeni, da se mentalno in telesno spustite na nivo otroka, ko je ta vznemirjen. Ni cilj, da popustite in otroku daste vse, kar želi, ampak da komunicirate z njim na njegov način, tako, da vas razume:
- ponavljajte besede, ki jih otrok uporablja
- uporabljajte kratke stavke, z veliko ponovitvami
- naj se otrokovi občutki odražajo v vašem tonu glasu in izrazu na obrazu
Na primer, v situaciji, ko vaš otrok dobi napad besa v trgovini, ker mu niste kupili lizike, bo otrok začel kričati “Hočem! Hočem! Hočem liziko!” Če boste poskušali kot odgovoren in umirjen starš z blagim in ljubeznivim glasom odgovoriti malčku: “Srček, ne moreš zdaj dobiti lizike, ker še nisi jedel. Pokvaril boš kosilo,” boste skoraj zagotovo stvar še poslabšali.
To je logičen in razumen odgovor starša, ki ima rad svojega otroka, a za otroka te starosti je to nekaj, kar ga bo samo še bolj razbesnelo, pojasnjuje doktor Karp. Otrok takrat smatra, da mora svojo željo še glasneje in še bolj histerično ponavljati, da bi ga vi slišali in razumeli. Namesto tega ponovite besede, ki jih vaš otrok kričeče ponavlja in to naredite z umirjenih tonom glasu: “Hočeš liziko. Hočeš liziko. Liziko. Zdaj.”
Mogoče se vam bo takšen pristop zdel čuden, a takšen odgovor je v resnici le različica že dobro utemeljene metode aktivnega poslušanja, ki jo odrasli uporabljajo v vsakodnevni komunikaciji, še posebej v težavnih primerih. Cilj seveda ni samo to, da ponavljate besede, ampak da osebi, s katero se pogovarjate, postane jasno, da ste razumeli, čez kaj se pritožuje. Ko se pogovarjate z odraslo osebo, ki je vznemirjena in jezna, ji boste rekli: “Razumem. Razumem. Resnično mi je žal. Žal mi je.” Izven konteksta ta odgovor zveni nepovezano in nesmiselno, pa vendar se lahko oseba, ki ji to govorite, pomiri in neha s histerijo. Povsem podobna je tudi reakcija otrok.
Doktor Karp je tudi praktično prikazal to metodo in pokazal, kako se objokan in histeričen otrok v roku nekaj sekund, ko je dobil takšen odgovor, umirja in vprašujoče gleda odraslega, ki ponavlja njegovo težavo. Ko dosežete to in premagate napad besa, lahko otroku, ki se je umiril, pojasnite razloge, zakaj ste mu rekli ne. V tolažbo mu lahko ponudite drugo rešitev, odvisno od situacije. Le umirjen otrok vas bo lahko slišal in sprejel vaše pojasnilo.
Če se intenzivni napadi besa pojavljajo zelo pogosto, so lahko tudi znak kakšnih zdravstvenih težav in se, če to opazite, vseeno posvetujte s pediatrom.
Kakšne so vaše izkušnje z napadi besa pri otroku? Kako vi rešujete takšne situacije?