Trije zlati nasveti za uspešno starševstvo

Odgovorno starševstvoTa prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.
Povezava do predstavitve >>> Odgovorno starševstvo
Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo

Trije zlati nasveti za uspešno starševstvo

Če bi lahko izbrala najboljše tri nasvete, ki bi jih podala staršem, bi bili to spodnji trije.

1. Ostanita v stiku s seboj

Ko postaneš starš včasih težko razmišljaš o tem, da bi poskrbel v neki meri tudi zase. Ampak kot smo videli v rezultatih ankete je utrujenost tista, ki najbolj vpliva na načine odzivanja na otrokovo stisko. Zato si kdaj pa kdaj privoščita kakšen odmor od vsega. Napolnita svoj kozarček s hobiji, druženji, počitkom, z vsem tistim, kar čutita, da vama bo pomagalo, da se bosta počutila bolj izpopolnjena. Otroci potrebujejo starša, ki je v stiku s seboj do te mere, da prepozna tudi trenutek, ko potrebuje tudi poskrbeti zase. Tako se otroci naučijo kaj je sočutje – do sebe in drugih. In predvsem dobijo izkušnjo, da so v odnosih pomembna ravnovesja. Med ljubeznijo, podporo in skrbjo za bližnje, do tega da ostajamo avtonomni in razvijamo sebe ter svoje potenciale. Tu gremo težko mimo avtentičnosti, ki jo otroci od nas nemalokrat zahtevajo.

2. Sočutno partnerstvo je temelj avtentične vzgoje

Če povemo drugače. Ko postavimo hišo in če temelji niso stabilni, se v hiši ne počutimo varno. Ves čas samo pričakujemo kdaj se bo vse skupaj porušilo. Tako je tudi v odnosih, predvsem pa v družinskem okolju. Partnerstvo je temelj starševstva in če med partnerjema odnos ni sočuten, odprt, avtentičen in iskren, potem je ponavadi vzgojnih izzivov več. Stisko iz partnerskega odnosa pa lahko čutijo tudi otroci. Zato je dobro, da redno negujeta vajin odnos in da se v primeru težav obrneta po pomoč in podporo strokovnjaka. Včasih je veljalo, da malo potrpiš in bo bolje. Zdaj vemo, da temu ni tako. Za kvaliteten odnos je potrebno vložiti kar nekaj truda in nič hudega ni, če tega par ne zmore sam. Včasih je dovolj, če nas nekdo nauči veščin asertivne komunikacije, aktivnega poslušanja ali pa da nas opremi z drugimi orodji, da lažje kasneje sami najdemo pot nazaj k drug drugemu.

3. Vzgoja naj temelji na ohranjanju odnosa

Pogosto slišimo nasvete, kot so: »Uporabite kazenski stolček.« »Kakšna po riti že ne škoduje.« in podobno. Vendar so to vse metode, ki otroka ne le oddaljijo od nas, temveč ga tudi puščajo samega v svetu težkih čutenj. Pogosto po tovrstnih metodah otrok nosi s seboj občutke, da ni ljubljen, da je sam, da ničesar ne stori pravilno … Ko ljudje rečejo, da njim tovrstna vzgoja ni nič škodovala, jih povabim k raziskovanju notranjega dialoga. Namreč tako kot se mi danes pogovarjamo s seboj, tako so se verjetno nekoč z nami pogovarjali nam pomembni drugi. Torej, kaj si rečete, ko storite kakšno napako? Ali čutite veliko mero krivde, ko nekdo drug izve za vašo napako? Si rečete, da ste neumni, nesposobni, da bi bilo bolje, da bi odšli? Vse to so lahko stvari, ki ste jih že slišali nekoč in so bile po vsej verjetnosti izrečene vam ali pa pred vami.

Vprašajte se: »Kakšen notranji dialog želim svojemu otroku?« Tako potem poskušajte reagirati. In v redu je, če kdaj ne uspete. Popolnega starša, ki bi vedno z mirnostjo odreagiral na vsako otrokovo stisko, ni. In če pogledate – zgoraj sem pisala o avtentičnosti. Kaj je bolj pristnega od tega, da starš pokaže celotno paleto čustev? Pomembno je le, da vse to naredimo na način, da ohranjamo z otrokom odnos. Torej tako, da tudi če nismo v prvi vrsti odreagirali sočutno, da se opravičimo in stopimo otroku naproti. Oziroma da se že od začetka nekega čustvenega izbruha ali pa vzgojnega izziva trudimo, da smo vedno v odnosu z otrokom – da stika z njim ne prekinjamo, da ga ne kaznujemo, podkupujemo, da se odzovemo na njegovo stisko.

Klavdija Slapar

Klavdija Slapar

Sem mama dveh otrok, študentka Zakonskih in družinskih študij in diplomirana babica. Odkar sem prvič stopila v stik z nosečnicami, porodnicami in družinami nasploh, izvajam razna predavanja, šole za starše, skupine za mamice, svetovanja za nosečnice s partnerji ter za starše, ki se soočajo predvsem z izzivi zgodnjega poporodnega obdobja, ipd. Sem ena izmed administratork Facebook skupine Sočutno partnerstvo, kjer v skupini odgovarjam na anonimna vprašanja članov. Poleg tega sodelujem tudi pri projektu Sočutno varstvo otrok.

Moj osnovni interes je ozaveščanje, raziskovanje in svetovanje na področju spolnih zlorab, predvsem v povezavi z obporodno oskrbo ter prenatalnim in postnatalnim obdobjem. Prav tako iz teh področij pripravljam tudi magistrsko nalogo, saj menim, da je miren in sočuten začetek življenja nekaj kar si zaslužijo vsi otroci kot tudi starši, ki se ob rojstvu otroka soočajo z različnimi izzivi ter lastnimi ranami iz otroštva.
Klavdija Slapar

Latest posts by Klavdija Slapar (see all)

Ocena:
[Skupaj: 0 povprečno: 0]

Morda vas zanima tudi ...

Klavdija Slapar

Klavdija Slapar

Sem mama dveh otrok, študentka Zakonskih in družinskih študij in diplomirana babica. Odkar sem prvič stopila v stik z nosečnicami, porodnicami in družinami nasploh, izvajam razna predavanja, šole za starše, skupine za mamice, svetovanja za nosečnice s partnerji ter za starše, ki se soočajo predvsem z izzivi zgodnjega poporodnega obdobja, ipd. Sem ena izmed administratork Facebook skupine Sočutno partnerstvo, kjer v skupini odgovarjam na anonimna vprašanja članov. Poleg tega sodelujem tudi pri projektu Sočutno varstvo otrok. Moj osnovni interes je ozaveščanje, raziskovanje in svetovanje na področju spolnih zlorab, predvsem v povezavi z obporodno oskrbo ter prenatalnim in postnatalnim obdobjem. Prav tako iz teh področij pripravljam tudi magistrsko nalogo, saj menim, da je miren in sočuten začetek življenja nekaj kar si zaslužijo vsi otroci kot tudi starši, ki se ob rojstvu otroka soočajo z različnimi izzivi ter lastnimi ranami iz otroštva.

Dodaj odgovor