Tako kot se mi pogovarjamo z otroki, se bodo tudi oni z nami

Tako kot se mi pogovarjamo z otroki, se otroci pogovarjajo z nami – to je dvosmerna ulica, v kateri dobimo tisto, kar damo.

Tako kot se mi pogovarjamo z otroki, se bodo oni z nami

Če želite kakovosten odnos z otrokom in vzpostaviti moč zaupanja, je najpomembneje razumeti, da se morate vi kot starš prilagoditi in spremeniti svoj način komunikacije, če je to potrebno.

Preden pričnete kritizirati, razmislite

Povprečni starš v Ameriki otroku nameni osemkrat več kritik kot pohval. Ni raziskave, ki bi tudi pri nas “preštela” vse kritike izsiljevanja in tudi grožnje, ki jih govorimo otrokom. Rekli boste, da to ni strašno, saj so naši starši počeli enako. Strinjam se, so. Če pa vemo, da poleg tega, da kritike vplivajo na samopodobo, lahko postanejo tudi globoka omejujoča prepričanja, s katerimi otrok kasneje živi (nisem dovolj dober, veljam manj, ničesar si ne zaslužim, ničesar ne znam narediti kot je treba …), je vprašanje, če še naprej mislimo, da ni v kritiziranju “nič strašnega”. S kritikami samo usmerjamo pozornost na nekaj, kar ni v redu, kar ni dovolj dobro, kar pa ni konstruktivno. Poleg tega, da kritika sproža negativna čustva in občutek ponižanja, otrok še naprej ne ve, kaj bi moral narediti drugače.

Pozabite na negiranje

Da bi naši možgani razumeli česa ni, si morajo najprej zamisliti, da to je. Zato govor v negaciji nima smisla, ker se pozornost vedno postavi na tisto, česa ne želimo. Ko npr. otroku rečemo – “”ne boj se noči”, je fokus na besedah “bati” in “noč”, ker možgani ne prepoznajo negacije. Ko rečete – “Ne teci, ker boš padel,” povežete tek s padcem. “Ne meči stvari po tleh, ne jej z umazanimi rokami, ne počni tega …” – kolikokrat ste izgovorili te stavke in kakšen rezultat ste dosegli? Pomembno je razumeti, da otroci stvari, ki jim jih prepovedujete, ne počnejo namerno, ampak jih vi, seveda nezavedno, s konstrukcijo zahtev na to usmerjate. Potrudite se otroku govoriti stvari, ki bi jih moral početi – “Bodi previden, ko tečeš, pospravljaj stvari v omaro, operi roke, ko prideš domov, ponoči bomo pustili prižgano luč …”

Poleg tega, da boste govorili pritrdilno, se boste tako vi kot otrok naučili videti rešitve in dobre stvari, namesto da se osredotočate na tisto, kar ni v redu. Tak način govora bi vam moral preiti v navado, zato potrebujete vajo. Vsakič, ko opazite, da ste stavek začeli z negacijo, se vrnite korak nazaj in se popravite. Sčasoma vam bo tak način govora prešel v kri, navado pa boste prenesli tudi na otroka.

Kako je tak način komunikacije zaželen, boste prepoznali, če ste pozorni na dojemanje teh dveh stavkov: “Ne bi bilo slabo, če bi zdaj naredil nalogo” ali “Bilo bi dobro, da zdaj narediš nalogo”. Verjamem, da ste občutili popolnoma drugačno energijo in sporočilo in da se lahko postavite v otrokovo koži in čutite, kako to nanj deluje.

Molk ni zlato

Molk je prav tako način komunikacije in zaželeno je, da otroku damo čas, da o nečem razmisli. Vendar pa se molk pogosto uporablja tudi kot kazen. To je tudi vrsta psihološke igre, zato tiso, ki uspe dlje časa ostati tiho, postane “zmagovalec”. Otroci imajo v tej “igri” veliko več potrpežljivosti kot odrasli in se je v glavnem gredo takrat, ko želijo kaj dobiti. Odrasli molk uporabljajo, ko so jezni in namesto a bi otroku dali pojasnilo, ga “kaznujejo” s tišino. Kako to vpliva na otroka? Počuti kot krivec, misli, da si ne zasluži starševske ljubezni, da ni dovolj vreden njihove pozornosti … Veliko bolj koristno je otroku razložiti, zakaj njegovo vedenje ni sprejemljivo, namesto da se ga kaznuje z molkom. Ne pričakujte, da bo otrok lahko sam prišel do zaključka, katerega njegovega vedenja ne odobravate in ste zato tiho. Otrok vas bo spraševal – “Kaj ti je, mama, zakaj si tiho?” in to, da bo prikrajšan za odgovor, bo v njemu vzbudilo nelagodje, slabe občutke ali negotovost. Si res želite, da se otrok tako počuti?

Konstruktivni pogovori in upoštevanje otrokove osebnosti bodo imeli veliko boljše rezultate in ne bodo skrhali vašega odnosa, nasprotno, še učvrstili ga bodo.

Dragana

Ocena:
[Skupaj: 0 povprečno: 0]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor