Koliko letos stanejo šolske potrebščine? Razlike so ogromne – največ lahko prihranimo pri nahrbtniku

Začetek šolskega leta se hitro približuje in v številnih družinah se avgusta začne dobro znani pregled: kateri zvezki so še uporabni, ali je lanska peresnica preživela še eno leto in – običajno najdražje vprašanje – ali otrok res potrebuje nov šolski nahrbtnik.

Če imamo doma več šolarjev, se lahko na videz majhni nakupi hitro spremenijo v precejšen družinski strošek. Koliko torej letos dejansko stane priprava otroka na šolo?

Od nekaj deset do več kot 300 evrov

Enotnega odgovora ni, saj je končni znesek močno odvisen od tega, kaj otrok že ima in kakšne izdelke izberemo.

Analiza cen več sto izdelkov, ki jo je pripravila platforma za primerjavo ponudbe Shoptok, je osnovne šolske potrebščine razdelila v tri cenovne razrede. Po njihovem izračunu je najcenejša košarica znašala približno 64 evrov, srednji cenovni razred približno 158 evrov, dražja oziroma premium izbira pa približno 313 evrov.

V primerjavo so vključili nahrbtnik, peresnico, zvezke, barvice, tempere, svinčnike, markerje in flomastre, šestilo, geometrijske pripomočke ter kalkulator.

To seveda še ni nujno celoten strošek začetka šole. Odvisno od razreda in šole se lahko temu pridružijo delovni zvezki in druga gradiva, copati, športna oprema, likovni material, mape, ovitki in druge potrebščine.

Zato je pred nakupom najbolje najprej preveriti šolski seznam in šele nato domače zaloge.

Največja razlika je lahko pri šolskem nahrbtniku

Če želimo pri nakupu privarčevati, je prav pri nahrbtniku vredno nekoliko bolj premisliti in primerjati različne možnosti.

Tudi analiza šolske opreme kaže, da so pri nahrbtnikih cenovne razlike med največjimi. Na končno ceno vplivajo velikost, izdelava, znamka, ergonomska zasnova in tudi to, ali kupujemo samo nahrbtnik ali celoten komplet.

To pomeni, da lahko že odločitev za nahrbtnik končni račun spremeni za več deset evrov.

Pri tem pa naj cena ne bo edino merilo. Predvsem pri mlajših otrocih je smiselno preveriti, ali nahrbtnik otroku dejansko ustreza. Pomembni so primerna velikost, nastavljive naramnice, razporeditev teže in dovolj uporabnih predalov.

Pri starejših osnovnošolcih in srednješolcih so zahteve pogosto drugačne. Veliko jih namesto klasične šolske torbe želi preprost nahrbtnik, pomembna pa lahko postaneta prostor za večje zvezke ter varen predal za prenosni računalnik ali tablico.

Predvsem pa velja: če je lanski nahrbtnik še dobro ohranjen in otroku ustreza, ga samo zaradi novega šolskega leta ni treba zamenjati.

Tudi zvezek ni več nujno zanemarljiv strošek

En zvezek se zdi majhen strošek, dokler jih ne potrebujemo deset ali petnajst.

Razlike med posameznimi vrstami so precejšnje. Na voljo so preprosti osnovni zvezki, pa tudi spiralni, večpredmetni in drugi posebni modeli, zato se lahko skupni strošek hitro poveča.

Če otrok potrebuje veliko zvezkov, se zato splača najprej pogledati seznam šole in kupiti samo zahtevane formate. Ni nujno, da že avgusta kupimo zalogo za vse leto.

Pri nekaterih predmetih je celo pametneje počakati na prvo uro in navodila učitelja, kot pa kupiti zvezek, ki bo pozneje ostal neuporabljen.

Nova peresnica ali samo nekaj novih svinčnikov?

Podobno je pri peresnicah.

Pred nakupom nove polne peresnice najprej preverimo, kaj je ostalo od prejšnjega leta. Če so škarje, ravnilo, barvice, svinčniki in radirka še uporabni, ni veliko smisla vsega kupovati ponovno samo zato, ker se je začelo novo šolsko leto.

Otroku lahko namesto tega dovolimo, da izbere novo prazno peresnico, vanjo pa prestavimo uporabne potrebščine od lani.

Še cenejša možnost je seveda, da ostane tudi stara peresnica, če je še v dobrem stanju.

Takšen pregled je lahko tudi dobra priložnost, da otroka vključimo v odločanje. Skupaj preverimo, kaj res potrebuje, kaj bi si samo želel in kaj lahko uporablja še naprej.

Pri kalkulatorju raje počakajmo na navodila

Pri starejših učencih in dijakih se na seznamu pogosto pojavi še kalkulator. Tudi tukaj je dobro počakati na navodila šole oziroma učitelja, saj se zahtevane funkcije lahko razlikujejo.

Znanstveni kalkulator ni pripomoček, ki bi ga bilo smiselno kupiti samo zato, ker predvidevamo, da ga bo otrok morda potreboval.

Če doma že imamo primeren kalkulator starejšega otroka, toliko bolje. Če ga moramo kupiti, pa najprej preverimo, kakšen model oziroma katere funkcije otrok dejansko potrebuje.

Najcenejši nakup je tisti, ki ga ni treba opraviti

Preden se z otrokom odpravimo po nakupih, se splača narediti nekaj, kar nam lahko prihrani največ denarja: pregledati predale in omare.

Na mizi naredimo tri kupčke:

• uporabimo ponovno: nahrbtnik, ravnila, šestilo, škarje, kalkulator, mape, neporabljeni zvezki;
• dokupimo: svinčniki, radirke, lepilo, posamezne barvice ali drugi manjkajoči pripomočki;
• zamenjamo: stvari, ki so polomljene, premajhne ali res dotrajane.

Presenetljivo veliko šolske opreme lahko brez težav zdrži dve ali več šolskih let. Pri dveh ali treh otrocih se razlika hitro pozna.

Ko je oprema zbrana, lahko otrok del odgovornosti postopno prevzame sam. Koristen je tudi naš vodič kako otroku postopno predati šolske obveznosti.

Ne kupujmo vsega pred 1. septembrom

Ena najpogostejših napak je želja, da bi imel otrok že prvi šolski dan doma prav vse.

Pri nekaterih potrebščinah je to smiselno, pri drugih pa je bolje počakati.

Učitelji v prvih dneh pogosto povedo, kakšen zvezek želijo, katere likovne pripomočke bodo otroci uporabljali in kaj bo otrok pri posameznem predmetu dejansko potreboval.

Posebej pri prehodu v višje razrede ali srednjo šolo je zato lahko pametneje kupiti osnovo, preostalo pa dokupiti po prvih šolskih urah. S tem se izognemo kupovanju zvezkov napačnega formata in pripomočkov, ki nato celo leto ostanejo doma.

Pri večernem urejanju stvari lahko pomaga tudi praktičen sistem za pripravo šolske torbe že zvečer, pri mlajših šolarjih pa so koristne tudi smernice o učnih navadah in samostojnosti v prvi triadi.

Koliko denarja naj torej pripravimo?

Če otrok že ima uporaben nahrbtnik, peresnico in del pripomočkov, je lahko dejanski strošek precej nižji od zneska za popolnoma novo opremo.

Če kupujemo skoraj vse na novo, se skupni račun hitro poveča. Omenjena analiza je pokazala razpon od približno 64 evrov za najcenejšo košarico do 313 evrov za premium izbiro osnovne šolske opreme.

Toda teh številk ne smemo razumeti kot znesek, ki ga mora za začetek šole porabiti vsaka družina. Gre za ilustrativno primerjavo izbranih izdelkov. Dejanski strošek je odvisen predvsem od tega, kaj otrok potrebuje, kaj že imamo doma in kakšne izdelke izberemo.

In prav tu imajo starši največ možnosti za prihranek.

Zato pri šolskih potrebščinah velja precej preprosto pravilo: najprej seznam, nato pregled tega, kar že imamo, šele potem nakup.

Otroku za uspešen začetek šolskega leta namreč ni treba 1. septembra prinesti popolnoma nove vsebine nahrbtnika. Veliko pomembneje je, da ima tisto, kar bo dejansko potreboval – in da zaradi priprav na šolo družinski proračun ne doživi nepotrebnega septembrskega šoka.