Anonimna zgodba: odtujeni otroci

Odtujeni otroci

Marsikdo je med korono trpel. Zato ker ni mogel v trgovino, se dobiti s prijatelji na kavici, iti v hribe… Povsod so se omenjale težave v stilu, kako premagati tesnobo – biti doma in ne iti nikamor.

Sam kot introvertiran teh težav nisem imel. Delodajalec nas je takoj, ko so razglasili karanteno in prepoved prehajanja med občinami, razporedil na delo od doma. Sam pa sem imel drugo težavo.

Kot oče dveh deklic, ki se je razšel s partnerko, sem imel, za nekatere, nepredstavljiv problem. Videti svoje otroke. Že tako so mi obiski, zaradi maščevalnosti bivše partnerke in nepravičnosti CSD-jev, stiki z deklicama omejeni na 6 dni na mesec. 6 DNI NA MESEC!!

6 dni na mesec, ko lahko otroci vidijo drugega starša! Ali je še lahko kaj hujšega? Seveda je, a v tem svetu je to zame najhujše, kar lahko doleti ljubečega očeta! Do dogodka, ki mu rečejo COVID-19 in ukrepov vlade.

Ker živim v drugi občini kot bivša partnerka z otrokoma, je to pomenilo biti brez otrok do konca trajanja ukrepov. Vemo, kdaj so se začeli in kako dolgo so trajali. Dva meseca! Ni veliko. Ampak, predstavljajte si kot starš ne videti svojih otrok 2 meseca.

Boste rekli, ja, pač potrpiš. Seveda, če jih lahko potem vidiš vsak dan. Toda jaz jih tudi, ko ni ukrepov, vidim samo 6 dni na mesec! Zato ker mama ne preboli, da sem si po tem, ko me je zapustila, našel drugo. In sem z njo srečen.

Ona pa … Me niti ne zanima. Vem pa, da ne dela dobro otrokom. Kajti vsak otrok rabi oba starša. Ne samo 6 dni na mesec. A razloži to nekomu, ki ima v glavi samo maščevanje.

Sedaj se bojim naslednjih ukrepov. Koliko mesecev takšni kot sem jaz, ki jih je veliko, ne bodo videli svojih otrok??

Tudi ti lahko deliš svojo zgodbo: Anonimne zgodbe v času korone
Ocena:
[Skupaj: 1 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor