Družinski sestanek pri nas ali kje sem zgrešila?
Ta prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo
Mnogokrat se zgodi, da me moji klienti vidijo kot super mamo, kot vedno kompetentno in ljubečo v odnosu z možem. Tudi na podlagi mojih prispevkov v Odgovornem starševstvu ali v Ljubeči mami nekateri name nalepijo nalepke, ki so bolj plod njihove projekcije kot česa drugega. In se zato sami ne čutijo dovolj dobre, kompetentne, vredne, …
Zato v tem javljanju želim podeliti, kako je danes pri nas potekal družinski sestanek. Zato, da lahko vidite, da nam vsem kdaj spodleti, da ne poteka vse gladko, da je to običajno že v »normalnih« okoliščinah, še bolj pa sedaj.
Po večerji sem napovedala družinski sestanek, s katerim sem se v mislih ukvarjala že cel dan. Starejša dekleta, vse srednješolke so danes že začele z delom za šolo, najmlajši pa ne, ker so prvi materiali začeli prihajati šele popoldan. Mene pa je malce zaskrbelo, ali bo (fant, ki za šolo vedno skrbi sam) sploh kaj delal?! Zato sem nujno rabila družinski sestanek. Saj veste, urnik, organizacija, … ki je danes zaradi moje in moževe velike okupiranosti s službo ni bilo. Pa da ne bo pomote: vsi otroci so se imeli res dobro. Starejši so se učili, mlajši je ustvarjal – iz starih kavbojk je sešil etui za svojo pištolo! Popoldan so zunaj imeli turnir v badmintonu … popolno! Samo mene je, ne da bi se tega sploh zavedala nekaj kljuvalo.
V prejšnjem sestavku sem poudarila, da moramo družinski sestanek napovedati vsaj nekaj ur prej, da se nanj vsi pripravimo. Pa sem ga? No, tokrat res nisem imela časa: ukvarjala sem se s članki za Odgovorno starševstvo, pa s terapijami sem začela preko videoklicev, kar je zame kot tehnološko amebo (jap, zadnjič sem prišla do tega, da na razvojni lestvici tehnologije še do dinozavrov nisem prišla) precej stresno. Pa seveda, … z družino smo res povezani, tako da tudi sestanek brez napovedi ne bi smel biti prevelik izziv.
NAPAKA!
Za sestanek je sicer vedel mož, otroci pa ne. Pa še mož ni vedel, da bom na sestanku odprla toliko točk! (Me je pa po njem res prijazno opomnil, da to res ni bilo na mestu. Tjaž, hvala za to!)
Že takoj na začetku so vsi štirje otroci začeli zavijati z očmi, da a zdaj bomo pa kar vsak dan imeli sestanek (čeprav ga imamo zdaj SAMO vsak drugi dan), pa kaj da mi je, a res mislim, da bo konec sveta, da si niso mislili, da bom jaz tako panična (pa med svojimi prijatelji veljam za tisto, ki bi situacijo morala jemati malce bolj resno).
Ko pa mojih točk, zahtev, predlogov, kar ni bilo konca, se je vse skupaj samo še slabšalo. Seveda tokrat, ker je bilo toliko tako zelo nujnih točk, prostora za vprašanja in pričakovanja s strani otrok (o čemer sem prav tako pisala v prejšnjem sestavku) skorajda ni bilo. Oziroma zaradi moje ne-naravnanosti niso želeli sodelovati.
Da skrajšam: ena je sestanek zapustila v joku, dve sta mi povedali, da res ni nobene potrebe po tako pogostih sestankih, najmlajši pa je izjavil, da zgleda, da mu z možem ne zaupava, ker sem mu povedala, da hočem, da nama vsak dan pokaže oz. pove, kaj je delal za šolo.
Ali bomo po tem še imeli sestanke? SEVEDA! Le napovedala jih bom prej, točk bo manj, jaz bom manj vodja in bolj del, na koncu bo čas za igro in sprosttiev, jaz bom bolj naravnana, pa še z možem se bom prej posvetovala J.
Zato, tudi če kaj ne bo šlo po vaših planih, … poskusite znova. Pa spremenite kaj. Ne pri drugih. Pri sebi.
Vso srečo!
Izobraževala sem se tudi pri danskem družinskem terapevtu Jesperju Juulu, iz v čustva usmerjene terapije za pare pri dr. Leanne Campbell iz Kanade ter iz TRE, Vaj za sproščanje napetosti, stresa in travme, pri ga. Jelki Slapar.
- Ne želim povedati, da sem bolna - 3. 5. 2022
- Po vsakem družinskem slavju sem na smrt utrujena - 3. 5. 2022
- Snaha ne dovoli, da bi sin k meni hodil na kosilo - 3. 5. 2022
