NOVO! Skupina za starše
Z možem imava 4 otroke – vse najstnike in včasih se ozrem nazaj na svoje starševstvo. Kako sem bila v strahu za prvorojenko, če jo je kdo samo pogledal, kako nisem vedela ali imam dovolj ljubezni še za dvojčici, ki sta prišli 2 leti kasneje, kako so me utrujala uspavanja, kako sem čez nekaj let ugotovila, da sem samo še mama, kako me je bilo strah prehoda v vrtec in komunikacije z vzgojiteljicami, kako sem zapenjala s svojimi starši glede otrok, kako sem se ukvarjala s tem ali je šola moja ali otrokova odgovornost, kako je na koncu, ko sem mislila, da zdaj pa res že vse vem, prišel še fantiček, kako me je kar naenkrat presenetilo odraščanje mojih otrok, kako so z odraščanjem zopet prišla mnoga vprašanja, na katera v tistem hipu nisem imela odgovora, …
Pa tudi kako sem se veselila tega, da je dojenje končno steklo, prvega nasmeha, prespane noči, predstav, ki smo jih igrali v naši dnevni sobi, kakava ponoči v sneženi trdnjavi, ki je bila tako mala, da sem jaz lahko vanjo zlezla le do ramen, začudenih otroških očk, ki so prvič zagledale dedka Mraza, z okornimi črkami napisanega sporočila: »Mami, rada te imam,«, popoldnevov, ko so se vsi 4 skupaj igrali, prve ekspedicije na Triglav, kjer sem bila proti mojim pričakovanjem že zadnja, šolskih predstav, pogovorov, ki so postajali vedno bolj odrasli in tega, da se tudi najstnica še rada stisne – samo bolj na skrivaj mora to biti.
Ko gledam nazaj na svoje starševstvo, bi si kdaj več ob sebi želela osebo, ki bi mi dala napotek, ko bi jaz vprašala zanj, ki bi me usmerjala, ki bi me poslušala in za katero bi čutila, da je na moji strani. Zagotovo bi mi bilo velikokrat laže, zagotovo bi kako lekcijo osvojila prej, zagotovo bi manjkrat padla, … in zagotovo bi bil odnos z otroki manjkrat poškodovan. S tem pa tudi odnos s sabo.
Starševstvo je zame pot k sebi. Ob otrocih se učim, kje se zataknem v svoja pričakovanja, v svoje sanje, svoje zgodbe, svojo prtljago in svoje vzorce.
Ob otrocih res vidim, da, ko jaz razrešim (zares razrešim) nekaj svojega, se moj odnos z njimi spremeni. Tako ves čas raste v bolj povezanega, bolj odgovornega, bolj iskrenega.
Ob starševstvu se ves čas srečujem tudi s partnerstvom. Oba z možem bolje vidiva, kje se zgrešiva, učiva se o najinih načinih reagiranja v konfliktih, bolj razumeva najine vzorce, ki se skrivajo za tem, delava spremembe in tako tudi najin odnos raste v bolj povezanega, odgovornega in iskrenega.
Zato bom 27.januarja 2020, začela s skupino za starše, kjer se mi lahko pridruži en ali oba starša.
Skupina zaprtega tipa (5 do 10 staršev) se bo srečala 8 krat po 2 polni uri. Rdeča nit skupine bo starševstvo in s tem delo na sebi.
Vsako srečanje bo sestavljeno iz umirjanja, zahval, osrednje teme, ki bo včasih v obliki dialogov, včasih v obliki predavanja in diskusije ter zaključnega kroga. Vsako bo pospremljeno z mnogimi mojimi primeri tako osebnimi kot iz moje terapevtske prakse.
Več na povezavi: skupina za starše po načelih imago terapije
V skupino vabim starše, ki vam je starševstvo v izziv, si na tem področju želite podpore in vzpodbude in tiste, ki imate občutek, da se kdaj izgubite. Tiste, ki želite napredovati na starševskem področju in ki vam je pomemben odnos z otrokom. V skupini boste zagotovo našli delčke veselja do starševanja, ki so se izgubili v vsakodnevni rutini.
Izobraževala sem se tudi pri danskem družinskem terapevtu Jesperju Juulu, iz v čustva usmerjene terapije za pare pri dr. Leanne Campbell iz Kanade ter iz TRE, Vaj za sproščanje napetosti, stresa in travme, pri ga. Jelki Slapar.
- Ne želim povedati, da sem bolna - 3. 5. 2022
- Po vsakem družinskem slavju sem na smrt utrujena - 3. 5. 2022
- Snaha ne dovoli, da bi sin k meni hodil na kosilo - 3. 5. 2022
