Žalovanje – ko damo prostor bolečini

Odgovorno starševstvoTa prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.

Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo

Žalovanje - ko damo prostor bolečini
Stik z žalostjo, osamljenostjo, jezo, strahom, občutki krivde, tudi neprimernosti in sramu zaradi izgube, je lahko izjemno boleča izkušnja. Ko boli vsak dih in imamo občutek, da tega ne bomo preživeli. Ko si želimo samo, da bi nekdo lahko iz nas iztrgal to bolečino. A če se ji izogibamo in ji ne damo časa in prostora, da se sprocesira ter pademo v različne obrambne mehanizme za to, da ne bi čutili, vsa ta čustva ostajajo v nas, za “debelimi zidovi”. In za držanje le-teh porabimo ogromno energije, ki bi nam bila drugače na voljo za naše življenje in odnose.

Kako se bomo na neko izgubo odzvali je močno odvisno od več dejavnikov: npr. naših preteklih izkušenj z izgubami (vsaka pomembna izguba lahko prebudi namreč ostale neizžalovane izgube), od tega kakšna orodja za soočanje s stresom in regulacijo težkih čustev smo se naučili v otroštvu ob naših starših, ali so odnosi za nas varno zatočišče in ali imamo oporo, na katero se lahko naslonimo …
.
Če smo obkroženi z ljubečo oporo, veliko lažje hodimo to pot. Ko nekdo zdrži ob nas in naši bolečini, ne da bi nas spreminjal, nam dajal nasvete in »modre misli«, nas priganjal ali skušal »reševati iz temne jame«, temveč samo je z nami na sočuten način, veliko lažje svoja čustva sprejmemo in v polnosti izrazimo. Ko čutimo, da nas nekdo res sprejema v tem kar smo smo, smo lažje nežni do sebe in svojega procesa. Zato je tako zelo zdravilno, da predvsem v primeru kadar čutimo, da nas naši najbližji ne znajo/zmorejo podpreti v našem žalovanju, poiščemo svoje pleme ljudi (četudi online), ki so doživeli podobno izkušnjo izgube in kjer prejmemo razumevanje in sočutje, ki ga bolečina potrebuje.

Prav tako nekaterim osebam pomaga skozi ta proces izražanje bolečine na ustvarjalen način: preko pisanja »dnevnika«, bloga, pesmi, pisem, risanja, slikanja, stika z zemljo, naravo, preko glasbe ali giba…karkoli preko česar lahko svoji bolečini dovolijo prosto pot, da se izrazi in ne ostaja ujeta v telesu.

In ko vsak na svoj edinstven način hodimo po tej poti celjenja, korak za korakom, ko spoštujemo svoj čas in način, pride dan, ko se v našem srcu ponovno ustvari prostor tudi za druga občutja, ki niso le bolečina. Za veselje in nov smisel.

In ko nas kasneje ponovno zajame bolečina, ki prihaja v valovih, ki nas včasih lahko presenetijo, vemo, da smo preplavali že ogromno neurij.
Ker smo se naučili plavati z valovi bolečine, jim pustiti, da nas nesejo ne da bi se jim upirali -, lahko te valove kasneje lažje preživimo in se z njimi pomikamo naprej na naši poti.

Tjaša Šuštar

Tjaša Šuštar

Sem magistrica zakonskih in družinskih študij, z zaključenim podiplomskim študijem iz izpopolnjevana iz zakonske in družinske terapije, ter porodna in poporodna doula.

Svojo terapevtsko pot sem pričela kot stažiska na Frančiškanskem družinskem ištitutu v Ljubljani, nato pa jo nadaljevala v Santiagu de Chile, kamor me je popeljala ljubezen. Tu sem sprva delala kot svetovalna delavka v šoli za socialno ogrožene otroke, nato pa sem se posvetila izključno terapevtskemu delu in spremljanju mamic in očkov v enem najbolj svetih trenutkov: pričakovanju in rojstvu novega bitjeca.

Danes v vlogi terpevtke delujem na obeh kontinentih in za Slovenijo izvajam online individualne, partnerske in družinske terapije, pa tudi delavnice in predavanja za ženske in starše (v slovenskem in španskem jeziku). Sem strokovna sodelavka inštituta Vita Bona ter ena izmed administratorjev v skupini Sočutno partnerstvo in Sočutno varstvo otrok.

Tematike, s katerimi kot terapevtka največ srečujem in so najbližje mojemu srcu so stiske, ki se ženskam prebujajo v času nosečnosti in v poporodnem obdobju, travmatična izkušnja poroda in/ali izkušnja spolne zlorabe v otroštvu ter njen vpliv na materinstvo (kar sem raziskovala tudi v svoji magistrski nalogi). Iz perinatalne psihologije in duševnega zdravja se tudi nadalje specializiram.

Želim si, da nobena ženska, ki doživlja stiske v tako ranljivem obdobju kot je nosečnost, porod in poporodno obdobje, ne bi ostala sama, temveč bi prejela oporo, ki jo potrebuje in si jo zasluži.
Tjaša Šuštar

Latest posts by Tjaša Šuštar (see all)

Ocena:
[Skupaj: 1 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Tjaša Šuštar

Tjaša Šuštar

Sem magistrica zakonskih in družinskih študij, z zaključenim podiplomskim študijem iz izpopolnjevana iz zakonske in družinske terapije, ter porodna in poporodna doula. Svojo terapevtsko pot sem pričela kot stažiska na Frančiškanskem družinskem ištitutu v Ljubljani, nato pa jo nadaljevala v Santiagu de Chile, kamor me je popeljala ljubezen. Tu sem sprva delala kot svetovalna delavka v šoli za socialno ogrožene otroke, nato pa sem se posvetila izključno terapevtskemu delu in spremljanju mamic in očkov v enem najbolj svetih trenutkov: pričakovanju in rojstvu novega bitjeca. Danes v vlogi terpevtke delujem na obeh kontinentih in za Slovenijo izvajam online individualne, partnerske in družinske terapije, pa tudi delavnice in predavanja za ženske in starše (v slovenskem in španskem jeziku). Sem strokovna sodelavka inštituta Vita Bona ter ena izmed administratorjev v skupini Sočutno partnerstvo in Sočutno varstvo otrok. Tematike, s katerimi kot terapevtka največ srečujem in so najbližje mojemu srcu so stiske, ki se ženskam prebujajo v času nosečnosti in v poporodnem obdobju, travmatična izkušnja poroda in/ali izkušnja spolne zlorabe v otroštvu ter njen vpliv na materinstvo (kar sem raziskovala tudi v svoji magistrski nalogi). Iz perinatalne psihologije in duševnega zdravja se tudi nadalje specializiram. Želim si, da nobena ženska, ki doživlja stiske v tako ranljivem obdobju kot je nosečnost, porod in poporodno obdobje, ne bi ostala sama, temveč bi prejela oporo, ki jo potrebuje in si jo zasluži.

Dodaj odgovor