Katero je najbolj napačno prepričanje o trmi?

Odgovorno starševstvoTa prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.
Povezava do predstavitve >>> Odgovorno starševstvo
Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo

Katero je najbolj napačno prepričanje o trmi?

Piše mag. Ana Bešter Bertoncelj

Da je to vedenje, ki ni zaželeno in ga je treba utišati, ignorirati, kritizirati in “popravljati”!

Najprej bom spet zelo jasna, da nisem pristaš permisivne vzgoje, niti nisem za to, da otrok dela, kar hoče. Potrebno pa je razumeti, kaj se dogaja, ko otrok trmari, ker se bomo šele nato lahko zelo drugače odzvali na trmo, kot je danes vsesplošna (in po moji oceni za otroka škodljiva) praksa.

Zelo pogosto imajo starši veliko težav zjutraj, ko se odpravljajo od doma ali takoj, ko pridejo otroci iz vrtca. Če otroku želite obleči eno majčko, pa je noče, mu lahko ponudite drugo. Če tudi te noče in »protestira« in »trmari«, potem je to za vas znak, da ni težava v majici, ampak ste lahko prepričani, da imate v tem trenutku pred seboj otroka, ki išče olajšanje, ki ga prinese čustven izbruh. Nobena logična razlaga v tem trenutku ne pomaga. Kar lahko naredite je, da v tem trenutku nežno postavite mejo. To je znak za otroka, da lahko začne. Z izbruhom. Enako je, ko pride otrok iz vrtca. Velikokrat vam vzgojiteljice povejo, da je otrok v vrtcu »priden«, da sodeluje in da je umirjen. Doma pa se kar naenkrat »prelevi« v otroka, ki stalno visi na vas, jamra, se pritožuje in joka. Kar potrebuje otrok v tem trenutku, je prostor, kjer lahko odloži vse, kar se je čez dan ali čez teden nabralo v njem. Signalizira vam, da potrebuje pomoč, ker tega še ne zmore sam. Signalizira vam, da potrebuje ob sebi nekoga, ki mu bo držal prostor, da bo on lahko izpeljal svoj proces.

Starši nimamo vedno časa in energije, da bi otroka lahko tako ljubeče poslušali in mu nudili varen prostor za to. In ni treba. Vendar kot vedno poudarjam, je dobro, če to naredite vsaj kdaj. Pravzaprav boste (potem, ko boste razumeli, kako proces teče in ko boste otroku nekajkrat omogočili, da se ob vas lahko tako sprosti in pomiri), ugotovili, da za to porabite veliko manj svoje energije, manj živcev, otrok pa lažje in večkrat sodeluje.

Ana Bešter Bertoncelj

Ana Bešter Bertoncelj

Sem magistra sociologije, ki sem že v svoji magistrski nalogi z naslovom »Povezanost med otrokovo navezanostjo na mater in njegovim socialnim razvojem«, raziskovala odnose in navezanost. Svoje znanje o odnosih sem nadgradila na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani, kasneje pa sem se dodatno izobraževala iz transakcijske analize in dosegla naziv TAP (Transactional Analyst – Psychotherapist).

Ker me še posebej zanimajo partnerski odnosi, sem tudi Imago terapevtka. Od leta 2006 delam v svoji zasebni praksi s posamezniki, pari in starši. Vodim predavanja in delavnice, zadnje časa pa se vse bolj posvečam vzgoji in delu z mamicami.

Sem avtorica knjige za osebno rast Otrok v meni in otroške knjigice Torta velikanka. Že več let sem kolumnistka v reviji Lady.

Najdete me na FB strani Ljubeča mama.
Ana Bešter Bertoncelj

Latest posts by Ana Bešter Bertoncelj (see all)

Ocena:
[Skupaj: 5 povprečno: 4]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor