Kritiziramo vedenje in pohvalimo otroka

Odgovorno starševstvoTa prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.
Povezava do predstavitve >>> Odgovorno starševstvo
Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo
Kritiziramo vedenje in pohvalimo otroka

Piše Maja Koren Kocjančič, spec. psihoterapije in socialna delavka

Če nekdo uporablja pohvalo priden, ne pomeni, da je zato slab starš! Če nekdo ne uporablja besede priden, ne pomeni, da vzgaja permisivno in otroku ne postavlja mej ter komplicira …Vsak starš se odloči po svoji presoji.

Kar je najpomembnejše je to, da otroku pokažemo LJUBEZEN in SPOŠTOVANJE, ker ju bo ponotranjil in imel do sebe in drugih tak ljubeč in spoštljiv odnos kot so ga imeli starši do njega.

Sama pišem na podlagi strokovnega znanja in terapevtskih izkušenj ter pojasnjujem, zakaj ta beseda po mojem mnenju ni ustrezna in kakšna logika se skriva za njo že več generacij nazaj. Starševstva se v največji meri naučimo od svojih staršev in če nam ta ni všeč, zavestno iščemo drugačne načine..

V svoji terapevtski praksi se vsakodnevno srečujem s posledicami “pogojevane vzgoje”, ki se lahko kaže tudi v obliki depresij, izgorelosti, anksioznosti, motenj hranjenja, predvsem pa slabe samopodobe.
Na treningih asertivnosti ljudi učim, da imajo pravico reči ne in kako naj to sploh naredijo, da imajo pravico izraziti svoje mnenje, da kritika ni katastrofa in da ne pomeni, da so nesposobni, ker jim nekdo izreče kritiko, da imajo pravico narediti napako in zmanjšati svoj perfekcionizem, da so vredni prav takšni kot so in ne rabijo biti »močni, delovni, natančni, hitri, ustrežljivi«, da bi jih drugi imeli radi … in vedno znova pridemo do istega zaključka: »Celo življenje se trudim BITI PRIDNA v upanju, da me bodo potem drugi imeli radi in jim bom ustregla in pri tem sem se izčrpala, ne znam prepoznati svojih želja in potreb, nisem v stiku s sabo …«.

Kako torej otroku pokazati ljubezen in spoštovanje ter hkrati postaviti meje? S primerno kritiko in pohvalo ter jasnimi zahtevami.

Pohvale

S pohvalami izražamo ljubezen. Objem, prijazen pogled, dotik, spodbuda, so načini, kako otroku ali partnerju pokažemo, da ga imamo radi in ga spoštujemo. Pohvala je ključna sestavina za razvoj otrokove samozavesti in zaupanja vase, saj jo otrok ponotranji in ji verjame.

Pohvale, ki so namenjene osebi (Kako si spretna! Prijazen si! Rada te imam.), vplivajo na to, da bo otrok zaupal vase, verjel v svoje sposobnosti in se spoštoval.

Realna pohvala

Realna pohvala ustreza okoliščinam in je resnična. Ko otrok dobro opravil nalogo, ki smo mu jo dali (zahteva: preobleci se in pospravi umazana oblačila v koš), ga pohvalimo in mu tako sporočimo, da cenimo njegov trud. Ko pa se otrok uči nekaj novega, ga hvalimo že med učenjem in tako spodbujamo, da zmore. Triletnika pohvalimo, ker si je sam obul čevlje in oblekel bundo, ni pa potrebno, da za to vedenje hvalimo petletnika, ki to že obvlada.

Če otroka nenehno hvalimo za njegove dosežke, lahko izgubi notranjo motivacijo in nekaj počne le zato, da bi dobil našo pohvalo, potrditev in preverja, ali so starši zadovoljni. “Mami, a sem lepo narisala? Mami, poglej, kaj sem sestavila iz kock, ti je všeč?”

Otrok ima pravico do sproščene in svobodne igre brez naših pohval ali kritik, večinoma potrebuje le našo navzočnost (pozornost). »Zanimivo! Kaj pa si sestavila? »

Nerealna pohvala

Nerealna je pohvala, ki ni resnična. »Ti si najboljši/Ti si najlepša na svetu .., Nihče ne naredi tega tako dobro kot ti..« S takimi pohvalami v bistvu otroku sporočamo, da ne sme narediti napake in utrjujemo nerealno podobo, ki jo ima otrok o sebi. Vedno je nekdo, ki je lahko boljši, pametnejši in lepši in to dejstvo pač mora sprejeti. Naša naloga je, da otroka naučimo, da je dovolj dober tudi, če ni najboljši.

Besede pohvale so pomemben jezik ljubezni in bistvena »sestavina« spoštljive komunikacije. Otrok mora vedeti, da ga imamo radi in da ga cenimo. To je še posebej pomembno takrat, ko naredi napako oziroma nekaj, kar nam ni všeč.

Kritika + Pohvala

Otroka moramo naučiti, kaj je prav in kaj ne, kaj sme in ne sme, torej mu postavljamo zahteve. Običajno to naredimo preko kritike – izrazimo, katero vedenje nam ni všeč. Lahko pa kritiko dopolnimo s pohvalo in tako dosežemo večji učinek sporočila, saj osebi povemo, da nismo osredotočeni le na »napako«, ampak da jo tudi cenimo. Tako bo v prihodnosti motivacija za ustrezno vedenje večja.

Primer neustrezne kritike, ki je podana na osebo: “Kako si len! Spet nisi pospravil igrač!” ali še slabše ” Si poreden, ker nikoli ne pospraviš igrač za sabo!”
Primer ustrezne kritike: “Ni mi všeč, da nisi pospravil igrač, saj vem, da si redoljuben.”

Pomembno je, da kritiko povemo jasno, razumljivo in čim prej (da se balon jeze ne nabira in potem v nekem trenutku poči ter se vsuje kot plaz kritik za nazaj in naprej.).

Hladno toplo sporočilo

Navajam način podajanja kritike, ki se imenuje hladno toplo sporočilo, ki je še posebej uporabno pri majhnih otrocih.

HLADNO TOPLO SPOROČILO = kritika vedenja + pohvala osebe

Pri tem načinu najprej povemo, katero vedenje nam ni všeč, nato pa osebo pohvalimo. S tem sogovorniku dajemo vedeti, da nam je pomemben in da pri njem cenimo določene lastnosti: Si redoljuben-a, si spreten-a, si bister-a … Otrok slišano pohvalo ponotranji, kar krepi njegovo zaupanje vase. Tako je tudi bolj motiviran, da spremeni neustrezno vedenje.

Primer: »Ni mi všeč, da ne pospraviš čevljev in bunde za sabo, saj vem, da si zelo redoljubna.« (namesto “Kako si pozabljiv-a/ površen-a, spet nisi pospravila …”).

Ljudje, ki so kritični do sebe, so običajno kritični tudi do drugih in zaznajo veliko situacij “neustreznega vedenja” in zato hitro zaznajo potrebo po kritiki. Zato je smiselno razmisliti (glede na starost otroka in situacijo) ali je res potrebno, da podamo kritiko ali lahko kakšno malenkost “spregledamo” in pustimo otroku, da se izrazi na svoj način. Če ocenimo, da je to potrebno, pa lahko kritiko dopolnimo s pohvalo.
Obstaja še veliko vrst podajanja kritik, ki so nam lahko v pomoč pri učenju spoštljive komunikacije. Ena izmed njih je tudi sendvič kritika.

Običajno kritike podajamo na takšen način kot so bile podane nam v otroštvu s strani pomembnih oseb. In v danem trenutku ravnamo najboljše, kot znamo in zmoremo. Imamo pa sposobnost in moč, da spremenimo svojo komunikacijo …

Maja Koren Kocjančič

Maja Koren Kocjančič

Ima več kot desetletne izkušnje s svetovalnim delom in z vodenjem treningov asertivnosti. Več let je delala kot svetovalka v svetovalnici za motnje hranjenja in vodila podporne skupine. Svoje strokovno znanje je združila s praktičnim in oblikovala kvalitetne programe krepitve komunikacijskih veščin in samozavesti, ki jih izvaja v Centru za krepitev samozavesti. Po izborazbi je univ. dipl. socialna delavka in specializantka transakcijsko analitične psihoterapije. Verjame, da imamo vsi ljudje v sebi potencial za osebno rast ter da lahko spremenimo svoje vedenje in zaživimo kvalitetno življenje!
Maja Koren Kocjančič

Latest posts by Maja Koren Kocjančič (see all)

Ocena:
[Skupaj: 1 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Maja Koren Kocjančič

Maja Koren Kocjančič

Ima več kot desetletne izkušnje s svetovalnim delom in z vodenjem treningov asertivnosti. Več let je delala kot svetovalka v svetovalnici za motnje hranjenja in vodila podporne skupine. Svoje strokovno znanje je združila s praktičnim in oblikovala kvalitetne programe krepitve komunikacijskih veščin in samozavesti, ki jih izvaja v Centru za krepitev samozavesti. Po izborazbi je univ. dipl. socialna delavka in specializantka transakcijsko analitične psihoterapije. Verjame, da imamo vsi ljudje v sebi potencial za osebno rast ter da lahko spremenimo svoje vedenje in zaživimo kvalitetno življenje!

Dodaj odgovor