Moj otrok ne dela domačih nalog

Anonimno vprašanje bralke

“Mene pa zanima, kako pripraviti sina, ki hodi v 4. razred, da bo začel delati domače naloge in se učiti? Sicer je pameten, ampak len … ko snov nekajkrat prebere, je ocena v redu.

Hči hodi v 2. razred, naredi vse sama, se uči, naredi domačo nalogo v šoli itd … S sinom so pa grozni problemi … govori mi, da mu samo težim, da dela domače in se uči. Če mu ne preverim domače naloge, gre tudi cel teden brez nje v šolo. Sedaj mu en mesec pregledujem, ko pridem zvečer iz službe in je o.k. Je pa bilo nekajkrat, ko sem ga ob deseti uri zvečer zbudila, da mora narediti domačo nalogo … Živim sama z otroki in imam urnik samo ponedeljek in torek dopoldan … prosim za kakšen predlog …”

Pedagoginja Lea Čerin odgovarja

Štirje ključni podatki: deček, 4. razred, ne dela domačih nalog, ne želi se učiti.

Če učno snov nekajkrat prebere, je ocena v redu … torej takšna, da ste z njo zadovoljni vi in otrok. Domnevam, da si verjetno dokaj hitro zapomni že s samim branjem ali pa tudi že pri samem pouku. Ker pravite, da je »pameten«, domnevam, da razume učno snov in si veliko tudi zapomni. Moti pa vas, da »je len«. Kaj za vas pomeni, da je otrok »len«? Da ne dela domačih nalog in se ne uči? Sistematično, za mizo, ob določenem času ali s popolno koncentracijo? Tako si namreč večina predstavlja učenje … takšno je učenje, ki ga kot starši poznamo in ki smo ga sami prakticirali.

Ne gre toliko za otrokovo lenobo, ampak vaš pogled na to, kakšno bi moralo biti učenje. Domača naloga otroku očitno ni prioriteta (pomembna pa je vam), ni nekaj, čemur bi se bilo vredno posvetiti in dati del svojega popoldanskega časa. Razvojno še niti ni zrel, da bi dojel njen pomen. Celo starši se občasno sprašujemo o pomenu domače naloge. Ljudje smo »narejeni« tako, da delujemo po liniji najmanjšega upora in vaš sin se tega trdno drži. Zakaj bi delal nalogo, če lahko počne karkoli drugega in je veliko bolj prijetno. Poleg tega izkoristi dejstvo, da vas tri dni na teden popoldne ni doma (pa ne želim v vas vzbujati slabe vesti!). To samo pomeni, da potrebujeta natančen pogovor in dogovor.

Pred tem preverite, ali domačih nalog ne dela, ker jih ne razume, ali zato, ker so mu enostavno izguba časa, ali morebiti zato, ker ne mara pisanja, in, konec koncev, zakaj je ne naredi že v šoli. Ali pa si želi vaše družbe ob pisanju :). Razlogov je lahko še veliko več.

S pravimi vprašanji pa lahko od otroka izvemo marsikaj, tudi zakaj nalog ne dela in zakaj se ne uči – kaj je v ozadju. Potrebno je stopiti korak nazaj, se vzdržati pridige in … poslušati. Ko otrok začuti, da je slišan, lahko začnete »delati« na odpravljanju težave in iskanju rešitev. Ključno pa je tudi razumevanje, da je otrok v starosti, ko je razvojna potreba gibanje.

Enako velja za učenje. Poleg tega se večina otrok v tej starosti ne zna učiti. Niti ne vedo, kaj pomeni učenje, čeprav je to nam samoumevno. Učenja se lotijo na način branja, kar v določenih primerih tudi ni napačno, sploh če si prebrano hitro zapomni in za dlje časa (zakaj bi zapletali?).

Problem nastane, če kljub večkratnemu branju ne ve, kaj je prebral in pri večji količini snovi – takrat so potrebne drugačne metode, za katere pa priporočam, da jih vseeno postopoma uvajate že zdaj.

Zaradi popoldanske službe vam je verjetno zelo dragocen čas z otrokoma, ki ne vključuje šole in učenja. Vendar vam vseeno svetujem, da se sinu maksimalno posvetite tudi na tem področju (ne zanemarite pa ostalih) in se za začetek učite skupaj z njim (o tem sem pisala v članku  Pomoč ali podpora otroku pri učenju). To učenje pa naj bo sproščeno, na ta čas glejte z drugega zornega kota – kot na povezovanje z otrokom. Upoštevajte tudi njegov maksimalni čas koncentracije. Če vam ni prijetno, tudi otroku ni in učenje lahko čuti kot prisilo (posledica pa je čedalje večji odpor do učenja in upor).

Zaradi popoldanske službe boste verjetno primorani vzpostaviti tak sistem, ki bo deloval za vaju oba, ne proti vama in vajinemu odnosu.

Sin vam pravi, da mu »samo težite, naj dela domače in se uči«. Ustavite se, poslušajte ga, kaj vam sporoča. Je dovolj iskren, da vam to na glas pove.