Zakaj je izražanje čustev zdravo za vašega otroka

Čustva se spreminjajo in imajo velik vpliv na naše zdravje in naše dobro počutje. To velja tudi za naše otroke.

Ko otrok doživi močna čustva, lahko čuti, da se v telesu pojavi občutek fizične bolečine ali nelagodja, prav tako kot to občutimo odrasli. Tipični fizični odzivi na močna negativna čustva, ki jih lahko doživijo otroci, so:

• napete mišice, stisnjena čeljust, glavobol in hitro dihanje, ko so jezni
• potenje, tresenje in plitvo dihanje, kadar so prestrašeni ali živčni
• bolečine v žrelu, slabost ali želodčne težave, ko so žalostni ali razočarani.

To je le nekaj primerov, kako se čustva odražajo na fizični ravni. Raziskave so pokazale jasno povezavo med resnimi zdravstvenimi težavami in dolgotrajno nezmožnostjo izražanja določenih negativnih občutkov. V nekaterih primerih se lahko ti primerjano z implozijo, kjer neizražena negativna občutja povzročijo notranjo eksplozijo, kar povzroči zunanje zdravstvene težave, kot so kap, povečan srčni utrip, visok krvni tlak itd.

Kako se otroci soočajo s čustvi

Zelo majhen otrok še nima dovolj razvitega govora. Tudi nekateri starejši otroci še ne morejo opisati svojih čustev. V takšnih primerih se lahko zateče k naslednjim načinom ravnanja s svojimi močnimi čustvi:

• jok, kriki ali čudno vedenje,
• umik in izolacija,
• motnje prehranjevanja, prenajedanje,
• izbruhi jeze

Če se odrasli osredotočamo samo na vedenje otroka in ga prisilimo, da se prilagodi našim pričakovanjem, ga lahko na koncu prikrajšamo pri izražanju svojih čustev. To ne pomeni, da moramo dopustiti slabo vedenje. Če bi to nesprejemljivo vedenje obravnavali kot simptome globlje temeljne čustvene potrebe, bi bili morda v boljšem položaju, saj bi omogočili zdrave načine izražanja, s čimer bi ublažili njegovo stisko, ne da bi se morali spoprijeti s težavnimi obnašanji.

Zakaj je izražanje čustev dobro in koristno

Neizražena negativna čustva ostanejo v otrokovih možganih zatrta in tako postane otrok ranljiv in razdražljiv. Sčasoma ta razdraženost postane del njegove osebnosti, ki se povečuje s frustracijami in jezo. Če otrok čustva zadržuje v sebi, jeza počasi narašča v telesu. Ko je otrok jezen, telo izpusti adrenalin, ki ostane v njegovem telesu in tako moti ravnotežje kemikalij v krvnem obtoku. Na dolgi rok kemikalije, ki so povezane z jezo, oslabijo srce in lahko povzročajo zdravstvene težave.

Podobno je, ko je otrok ves čas nervozen, je hipersenzibilen, zaradi česar se v telesu dvigne koncentracija stresnega hormona kortizol. Visok nivo kortizola dolgoročno dosledno proizvaja glukozo, kar vodi v zvišanje ravni krvnega sladkorja.

Ko se otrok nauči izraziti svoje občutke jeze, frustracije, tesnobe, žalosti itd, se razbremeni pritiska in se kemikalije v telesu in možganih uravnovesijo. Pri uporabi nekaterih ustvarjalnih izraznih medijev pride do določenega premika v možganski kemiji. Nevroznanstveniki so npr. odkrili, da se pri otrocih pri metaforičnem igranju (oz. igri pretvarjanja z uporabo simbolov) vklopijo nekateri deli možganov, v telesu  pa se pojavijo tudi  hormoni, ki jih imenujemo endorfini. Sčasoma to vodi do bolj zdravega razmišljanja, čustev in vedenja, kar vodi k dobremu fizičnemu zdravju in počutju.

Kako lahko pripomoremo k izražanju čustev?

Z igro

Kot je bilo že omenjeno, obstajajo  raziskave, ki povezujejo igro in  dobro počutje. Igra je najmočnejši zdravilni mehanizem, ki jo ima človek na voljo. Deluje tudi na odrasle. Ko se igrate s svojim otrokom, mu ne nudite le priložnosti, da bi bil bolj zdrav, temveč tudi te ugodnosti prinašate sami sebi.

Pogovorite se

Vsak dan se z otrokom nekaj minut pogovarjajte o občutkih. Povejte mu, kaj sami občutite in spodbudite ga, da tudi sam deli z vami svoje občutke. To povejte preprosto in neposredno, npr.  »Danes se počutim žalostno, ker sem videl, da je bila na cesti povožena muca.« Poskrbite, da boste vedno začeli svoje izjave z uporabo »Počutim se …« Spodbujajte  jih, da naredijo enako. Sčasoma, z vsakodnevno prakso, bo izražanje čustev postalo običajno in lažje.

Odzrcalite njegove občutke!

Zelo pomembno je, da odzrcalite občutke, ki jih je vaš otrok izrazil. Najenostavnejši način za to je parafrazirati, kar pravi. Če npr.  razglablja o nečem, kar je storil njegov prijatelj, lahko odzrcalite njegova čustva tako, da rečete: “Vidim, da si zelo jezen.” Bodite krati in jasni, saj tako ohranjate dobro komunikacijo.

Za nas odrasle in starše je torej bistveno, da sami razvijemo določeno stopnjo čustvene inteligence. Le tako bomo lahko spodbudili naše otroke, da svoja čustva izrazijo svobodno in iskreno.