Razvojne naloge v prvem letu dojenčka (2)

Piše Andreja Semolič

Ta prispevek je nadaljevanje teh prispevkov:

Staršev predpogoj za vzpostavljanje zdravega poligona življenja, ki mu lahko rečemo tudi okvir ali meja, kjer otrok pridobiva potrebne razvojne izkušnje za optimalen razvoj:

  • Razumeti procese med eno in drugo zahtevnejšo razvojno stopnjo,
  • Dopustiti med dozorevanjem čas in način, na katerega otrok poizkuša rešiti in umestiti zagonetko razvoja,
  •  Zaupati razvojni življenjski sili in potencialu človeka, da ve kaj so potrebni koraki, ki se dogodijo ob ravno pravem času,
  • Verjeti, da vsak otrok ob svojem pravem času naredi tisto, za kar smo menili ali bili prepričani, da nikoli ne bo.

Pravi čas je takrat, ko se zgenerirajo v otroku potrebne izkušnje, skozi katere doume kako naprej. Naprej, ko se potrebne informacije v optimalnih kombinacijah prepletejo in tvorijo možganske krogotoke (procesi sinaptogeneze),

Zato je pomembna razlika v tem:

  • kako nudimo informacijo,
  • kako smo potrpežljivi,
  • kako zagotovimo dovolj časa.

Vse to oblikuje odnos, preko katerega nastaja otrok in smo nastali tudi sami.

Odnos nas je določil, določil našo osebnost. Otrok skozi razvoj potrebuje prepoznati svojo edinstveno identiteto kot osebo ločeno od osebe, s katero smo se avtomatično identificirali kot otroci – hčerka z mamo in sin z očetom. Sin z mamo razvija svojstven odnos.

Prepoznavanje svoje identitete ob mami je bistveno za našo neodvisnost. Vsaka drugačnost od nje, lahko ogrozi, da od nje ne bomo dobili dovoljenja, potrditve, njene ljubezni. Neodvisnost pomeni vsak korak od nje in bližje k sebi.

Vklopimo zavedanje in zainteresirani raziskujmo po stopnjah zavedanja še naprej, saj smo drugače kot gruča otrok v velikem telesu. S pomembno razliko, da smo odrasli za razliko od otroka v ne samo večjem telesu, ampak opremljeni s sposobnostmi višje razvitih možganskih krogotokov. Le ti pa se v otroku šele pričenjajo organizirati in se šele razvijajo v to stopnjo, da bodo v velikem telesu našli vhode v potencial kapacitete razvoja človeka..

Želim, da aktivno iščemo vhode in znova v sebi najdemo zvedavost in igrivost v preigravanju različnih možnostih ob iskanju teh vhodov. Šele takrat bodo ob nas naši otroci zmogli svobodno in avtentično iskati svoje vhode na svojem nivoju. V nas pa našli vzornike, zanesljivost, varnost, ki jih prevzema s spoštovanjem, upoštevanjem in sledenjem. Tak odnos bo sam po sebi prinesel želene oblike obnašanja in vedenja.

Andreja Semolič

Andreja Semolič

Andreja Semolič, prof. šp, vzg. in mednarodno certificiran Feldenkrais® praktik,izhaja iz zavedanja, da se človek razvija in izraža preko gibanja. Zavedanje skozi fizično manifestacijo preko giba in dotika v odnosu do dnevne nege dojenčka – človeka v razvoju, je inovativen in revolucionaren pristop do odnosa in vzgoje potomcev in bodoče generacije.

Andreja je mati dveh najstnic. Zagovornica otrokove proste igre in humanega razvoja. Predstavnica novih drugačnih načinov in pogledov na razvoj, preko katerega se oblikujemo v svoje bistvo. Spremlja razvoj številnih otrokv Sloveiniji in tujini. Razvojni koncept pedokinetika je mnogim otrokom dodal možnost, da so zlezli na višjo razvojno stopnjo, shodili in drugo, kljub temu, da so bili za to izgledi minimalni ali praktično nemogoči.

Več na: pedokinetika.si
Andreja Semolič
Ocena:
[Skupaj: 2 povprečno: 4.5]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor