Razvojne naloge v prvem letu dojenčka (2)
Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvoTa prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.
Piše Andreja Semolič
Ta prispevek je nadaljevanje teh prispevkov:
- Razvojne naloge v prvem letu dojenčka
- Zaznavajmo več, da bi občutili več
- Naš vpliv na razvojne naloge otroka
- Neskončen vir zaznavanja in pripravljenost sprejemati
- Postavimo jasne meje varnega razvoja otroka
- Otrok ve, kako naprej – vztraja, da pride do rešitve
- Zakaj bi zlomili otrokovo voljo in tako zaustavili avtentičen potencial?
Staršev predpogoj za vzpostavljanje zdravega poligona življenja, ki mu lahko rečemo tudi okvir ali meja, kjer otrok pridobiva potrebne razvojne izkušnje za optimalen razvoj:
- Razumeti procese med eno in drugo zahtevnejšo razvojno stopnjo,
- Dopustiti med dozorevanjem čas in način, na katerega otrok poizkuša rešiti in umestiti zagonetko razvoja,
- Zaupati razvojni življenjski sili in potencialu človeka, da ve kaj so potrebni koraki, ki se dogodijo ob ravno pravem času,
- Verjeti, da vsak otrok ob svojem pravem času naredi tisto, za kar smo menili ali bili prepričani, da nikoli ne bo.
Pravi čas je takrat, ko se zgenerirajo v otroku potrebne izkušnje, skozi katere doume kako naprej. Naprej, ko se potrebne informacije v optimalnih kombinacijah prepletejo in tvorijo možganske krogotoke (procesi sinaptogeneze),
Zato je pomembna razlika v tem:
- kako nudimo informacijo,
- kako smo potrpežljivi,
- kako zagotovimo dovolj časa.
Vse to oblikuje odnos, preko katerega nastaja otrok in smo nastali tudi sami.
Odnos nas je določil, določil našo osebnost. Otrok skozi razvoj potrebuje prepoznati svojo edinstveno identiteto kot osebo ločeno od osebe, s katero smo se avtomatično identificirali kot otroci – hčerka z mamo in sin z očetom. Sin z mamo razvija svojstven odnos.
Prepoznavanje svoje identitete ob mami je bistveno za našo neodvisnost. Vsaka drugačnost od nje, lahko ogrozi, da od nje ne bomo dobili dovoljenja, potrditve, njene ljubezni. Neodvisnost pomeni vsak korak od nje in bližje k sebi.
Vklopimo zavedanje in zainteresirani raziskujmo po stopnjah zavedanja še naprej, saj smo drugače kot gruča otrok v velikem telesu. S pomembno razliko, da smo odrasli za razliko od otroka v ne samo večjem telesu, ampak opremljeni s sposobnostmi višje razvitih možganskih krogotokov. Le ti pa se v otroku šele pričenjajo organizirati in se šele razvijajo v to stopnjo, da bodo v velikem telesu našli vhode v potencial kapacitete razvoja človeka..
Želim, da aktivno iščemo vhode in znova v sebi najdemo zvedavost in igrivost v preigravanju različnih možnostih ob iskanju teh vhodov. Šele takrat bodo ob nas naši otroci zmogli svobodno in avtentično iskati svoje vhode na svojem nivoju. V nas pa našli vzornike, zanesljivost, varnost, ki jih prevzema s spoštovanjem, upoštevanjem in sledenjem. Tak odnos bo sam po sebi prinesel želene oblike obnašanja in vedenja.
- Pedokinetika – pomen izkušenj, ki jih nabirata dojenček in starš skozi dnevno dinamiko - 28. 5. 2019
- Sesanje in duda – Da ali Ne? - 27. 5. 2019
- Premikanje dojenčka – joj, kaj pa glava? - 2. 3. 2018