Zakaj bi zlomili otrokovo voljo in tako zaustavili avtentičen potencial? 

Piše Andreja Semolič

Ta prispevek je nadaljevanje teh prispevkov:

Izhodišče

Zavedanja življenjskega razvojnega procesa in vpetost v njega, doprinese uvid, da na težavne situacije ne gledamo tako črno in niso tako nemogoče, da nebi kaj ukrenili.

Odnos z otrokom in kako mu dopuščamo njegov proces realizacije, nas vodi in hkrati zbuja, da lezemo tudi sami naprej.

Prav zato otroka ne moremo ne umiriti, ne ukrotiti, ne podrediti. Ne moremo ga naučiti prav ničesar – ker ima na vse svoj pogled in način, kako se lahko umesti, razume in vpleta v enake zadeve kot mi sami, a po svoje.

Zakaj bi zlomili njegovo voljo in tako zaustavili avtentičen potencial?
Zakaj se ustavi?

Raziskujmo

Ste pomislili, da je to prav takrat, ko rešujemo, kažemo kako naj nekaj naredi in kako naj se počuti ali o določeni zadevi razmišlja.

Kadar ga nehote tako zaustavljamo, ker si morda preveč sami želimo, da bi mu uspelo v današnjih standardih in normah, otrok razvija obrambne mehanizme in se nauči skozi tak razvoj nalagati določene maske, da lahko preživi. Ta proces začne takoj po rojstvu. Recimo temu odnos spoznavanja svoje realnosti. Že prvo pristavljanje k dojki je ključna informacija, temu sledi, kakšno naročje otroku ponudimo. Preko mame otrok doživlja svoj svet.

Dejstvo

Otrok skozi razvoj potrebuje prepoznati svojo edinstveno identiteto kot osebo ločeno od osebe, s katero smo se avtomatično identificirali kot otroci – hčerka z mamo in sin z očetom. Sin z mamo razvija svojstven odnos.
Prepoznavanje svoje identitete ob mami je bistveno za našo neodvisnost. Vsaka drugačnost od nje, lahko ogrozi, da od nje ne bomo dobili dovoljenja, potrditve, njene ljubezni. Neodvisnost pomeni vsak korak od nje.

Ob prvi priložnosti človek lahko in zmore znova aktivirati in vzpostavljati svojo avtentično bit (procesi reorganizacije). Sicer je potrebno dlje časa, v kolikor so tu zadaj doživete prepovedi na doživljanje razvoja, različne zlorabe, manipulacije in podreditve, travme.
Ljudje smo ob prisotnosti prebujenih ljudi popolnoma neproblematični, umirjeni, radoživo vznemirjeni, morda tudi zaznavamo kaos v sebi, ki kliče po tem, da si upamo odstraniti masko in spustiti obrambne mehanizme.
Kako trdovratni so in zakaj se jih tako oklepamo je moč preseči s psihoterapijo.

A vse to malemu človeku, že dojenčku pravzaprav ni potrebno sploh začeti.

Torej, kako zdaj naprej?

Zaznavni prostor

Človeški mladiči – otroci so aktivni raziskovalci, samouki z vrojeno potrebo razumeti svet. Ta vrojena želja pa je lahko tudi zavrta. Zavrta, kadar nadvladamo in prevzemamo otrokovo čudenje, izvirnost opaziti spremembe in raznolikosti v sebi in okoli sebe, kadar ga prikrajšamo za misterij življenja. Torej preveč ljubeči, preveč skrbni in podobni starši, preplavljajo dejanja, čutenja, akcije, ki so otrokova novost in ob enem še skrivnost. Če smo pripravljeni na nova spoznanja, na samoučenje, na korake čez kaotična brezna, stopamo v svet zavedanja.

Ko se odločimo za human pristop za katerega je predpogoj dvig stopnje zavedanja, se realnost in odnosi oblikujejo v smeri večjega izkoristka potenciala človekovega genoma. To odpira še nepoznane poti razvoja delovanja človeške vrste.

Kot vrsta se še vedno razvijamo, še vedno smo v procesu evolucije. Če bi pred tridesetimi leti govorili o internetu kot ga dojemamo danes, je to nedoumljiva situacija za tisti čas. Prav tako so v tem našem zdajšnjem času določene zadeve razvoja človeškega potenciala nedojemljive, pa vendarle gremo naprej.

Vse je pravzaprav odvisno od tega kaj želimo in koliko se zavedamo odgovornosti, da zadeve spreminjamo le sami. Koliko se zavedamo vpletenosti? Torej koliko smo prisotni.

Andreja Semolič

Andreja Semolič

Andreja Semolič, prof. šp, vzg. in mednarodno certificiran Feldenkrais® praktik,izhaja iz zavedanja, da se človek razvija in izraža preko gibanja. Zavedanje skozi fizično manifestacijo preko giba in dotika v odnosu do dnevne nege dojenčka – človeka v razvoju, je inovativen in revolucionaren pristop do odnosa in vzgoje potomcev in bodoče generacije.

Andreja je mati dveh najstnic. Zagovornica otrokove proste igre in humanega razvoja. Predstavnica novih drugačnih načinov in pogledov na razvoj, preko katerega se oblikujemo v svoje bistvo. Spremlja razvoj številnih otrokv Sloveiniji in tujini. Razvojni koncept pedokinetika je mnogim otrokom dodal možnost, da so zlezli na višjo razvojno stopnjo, shodili in drugo, kljub temu, da so bili za to izgledi minimalni ali praktično nemogoči.

Več na: pedokinetika.si
Andreja Semolič
Ocena:
[Skupaj: 0 povprečno: 0]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor