Vpliv energetske izčrpanosti starša na vzgojo otroka

Odgovorno starševstvoTa prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.
Povezava do predstavitve >>> Odgovorno starševstvo
Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo

Vpliv energetske izčrpanosti starša na vzgojo otroka

Pišeta Lea in Nina Beznik

Ko smo dobro, ko imamo energijo, ko smo spočiti, v miru in ko nimamo skrbi, so naši odnosi z otrokom boljši in pri vzgoji nimamo večjih izzivov. Takrat načeloma znamo postopati mirno, sočutno, potrpežljivo in odločno. Ko se nam mudi, ko smo v stiski, utrujeni in imamo vsega dovolj, takrat pa se vse poslabša in ne zmoremo več. Torej neredko se zgodi, da ni toliko izziv v temu ali znamo, ampak ali zmoremo.

Sama si upam trditi, da izčrpan starš, starš brez življenjske energije, ne more vzgajati. V stanju v katerem je dandanes večina ljudi, gre za energijsko preživetje, bom zmogel preživeti še en dan. Starš, ki je izčrpan, ki še zase nima dovolj energije, se ne more opazovati, se na more poznati, ne more začutiti, kaj potrebuje. In ne more začutiti otroka, kaj potrebuje. Naj se še tako trudi, ne more razumeti, kaj mu otrok s svojim vedenjem in stiskami sporoča. Če starš nima dovolj energije, ima otrok občutek, kot da nima opore in podpore starša. In je v paniki, zgublja varnost in zaupanje.

Če smo starši izčrpani, ne moremo biti potrpežljivi, ljubeči, sočutni, hočemo zbežati, vse nas jezi, vse nam je odveč.

Doslednost in sposobnost postavljana meja je v veliki meri povezano z zdravo energijo. Če smo izčrpani, ne bomo mogli vztrajati, da otrok npr. naredi nalogo, da preneha z igranjem igrice, ne bomo zdržali, ko mu rečemo »Ne« in bo otrok še vztrajal in se boril. Zgodi se, da mi otroka obtožujemo, da se on ne drži dogovora, da ne uboga, da ni »priden« in mu s tem nalagamo slabo vest in občutke krivde, v resnici pa smo mi tisti, ki ne zmoremo. In otrok nam to samo pokaže.

Izčrpan starš pri otroku izgublja svojo avtoriteto (otrok ga ne upošteva, ne uboga, pogosto otrok lahko starša na različne načine z vedenjem ali govorom izziva). Ne glede na to, kako se trudimo, kričimo, ukazujemo, nas ne upoštevajo.

Kolikokrat kričimo na otroka, naj se že neha kričati. Tako ne gre. Če jaz nisem umirjena, nimam pravice od otroka pričakovat, da je on umirjen. Jaz kot starš moram poskrbeti za to, da najprej umirim sebe, nato sem lahko dobra podpora otroku, da se sam umiri.

Pri vzgoji in pri tem, da nas otrok upošteva, nam sledi nas v končni fazi jemlje resno je najbolj pomembno, da imamo mi pravo življenjsko, zemeljsko, umirjeno energijo in šele takrat smo lahko sočutni, odločni. Ko imamo mi pravo življenjsko energijo otrok dobi varnost, v nas vidi nekoga na katerega se lahko zanese in mu zaupa.

Kar lahko danes storimo je, da se poskušamo na kakršen koli način, ki ga poznate ustaviti, umiriti, globoko vdihniti in izdihniti. Poskušajmo se danes samo opazovati, kako se počutimo, s kakšno energijo delujemo, smo umirjeni, pod adrenalinom ali smo povsem izmučeni. Poskušamo začutiti svoje telo, skušajmo prepoznati svoje misli in čustva.

Ocena:
[Skupaj: 2 povprečno: 5]
Odgovorno starševstvo

Odgovorno starševstvo

V FB skupini Odgovorno starševstvo vam je vsak teden na razpolago strokovnjak s svojo temo. Več o ekipi strokovnjakov in najavljenih temah poglejte na strani Odgovorno starševstvo.
Odgovorno starševstvo

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor