In kaj zdaj, starši?

Ko se bori za igračko v vrtcu – prideta mama in oče in kričita malo na vzgojiteljico in malo na drugega otroka, tistega, slabega otroka, ki kvari njihovega in se mu ne pusti igrati. Ker njihov otrok je zlat! In tedaj s ponosom v očeh gledata svojega ljubljenčka.

in-zdaj-starsi-1

Ko se stepe v šoli s sošolcem – prideta oče in mati, zagrozita komur je treba, izsiljujeta, samo da je njun zlati otrok varen v šoli, pa tudi če je kriv in je on ogrožal druge. Ima tudi on vse pravice, tako kot ostali otroci. Še vedno jima odseva ponos v očeh, ker takšnega genija svet še ni videl.

Ko prične v srednji šoli izostajati od pouka, klevetati profesorje in se nasilno obnašati do vrstnikov – prideta mama in oče in pojasnita vsem, da je zdaj v občutljivih letih, da ga noben ne razume in da nikakor ni kriv, da ga vsi izzivajo. Že zdavnaj sta pozabila na ponos, a mama in oče nista utrujena, ne, samo onadva ne odnehata, tako tudi mora biti.

Ko komaj konča srednjo šolo, ga mama in oče vpišeta na zasebno fakulteto, ker – kdo je še videl, da lahko prideš do kruha z državno fakulteto. Zakaj bi se sploh mučil, če se da enako doseči z mnogo manj dela. Mama in oče ne bosta priznala, da iz svojega ljubljenčka nista uspela narediti človeka, ne bosta videla, da nima ne znanja ne volje za karkoli, ne, ne. Še vedno je upanje!

Zdaj že na veliko jemlje fotrov dober avto, brez da bi ga vprašal, ker je že s petnajstimi začel hoditi ven, ne da bi komurkoli povedal, kam. (A kdo bi ga sploh smel vprašati!). Ima preko 20 prometnih prekrškov, ampak oče ima prijatelja na policiji in se to “zrihta”. Kaj bo sin, mlad je, vsi mi smo bili mladi in smo počeli neumnosti. Že zdaj lahko prenese precej alkohola, kaj to, prvi je, ko se pije, že pri 15-ih je začel cukati po šoli. On je nor, on je hiter in vsi tako zelo želijo biti v njegovi bližini, ker on je zelo kul.

in-zdaj-starsi

In tu so sledi zaviranja, neki ovinek, ki ga, glej zlomka, do zdaj sploh ni bilo, tukaj sta krik in bolečina. In tukaj je smrt.

In bil je dober, prijeten deček iz ulice, nikoli ni delal problemov, vzoren učenec in dober prijatelj!

Laž! Ena za drugo, ker o pokojniku samo najlepše, še posebej, če je mlad.

Na bruhanje mi gre. Zakaj lažete? Zakaj ne mislite na vse te otroke, ki se bodo spet tako pijani usedli za volan? Zakaj ne vidite, da vse tako smrdi in gnije v tej posiljeni državi, da je dovolj prikrivanja. Zdaj je konec. On je mrtev! In zdaj se začne. Zdaj je treba povedati, kričati na ves glas, da to tako ne gre in tako ne sme biti!

Kje ste mame in očetje? Ne upam se vtikati v vašo bolečino, ampak zakaj zdaj jočete? Kako ste pustili, da je vaša petnajstletna hči postala zvezda žurov in lokalov? Zakaj umirate od smeha, ko vam sin pripoveduje dogodivščine, kako je pijan delal neko zelo noro stvar s frendi? Zakaj je ne vprašate, kam gre v tako kratkem krilu in golih prsi v torek, jutri pa se gre v šolo? Zakaj dopuščate, da vozi vaš avto, čeprav je komaj naredil vozniški izpit in ne trznete z očesom, ko malo močneje pritisne na gas? Zakaj zdaj jočete?

Naši otroci občudujejo arogantne debile, otroke pevk in kvazi pevk, ki z ničemer niso zaslužili svoje slave, razen zaradi dejstva, da so otroci navedenih. Naši otroci bi hoteli biti kot oni. Pijejo, dokler se ne onesvestijo. Pristanejo na ponižanje in blatenje samo zato, da jih ne bi odrinili. Zakaj ste jih to učili? Pa vi sami jih ob odhodu v lokale pospremite z besedami, naj se imajo dobro.

Odlična družba, vzorni otroci, ampak v družbi dilerjev in nenadzorovanih bogataških mulcev! Napihnjenih debilov! Celo svojo identiteto gradijo na maminem in očetovem denarju. To želite svojemu otroku? Tja jih pošiljate in ste ponosni, kako radi imajo življenje! Mulci se grebejo, da bi v gostilni stali poleg tistega, kako že – njegova mama je prenapihnjena pevka, oče pa pokojni kriminalec! Prilizujejo se mu, da jim dovoli sedeti v njegovem separeju. Kaj imajo v glavi? In samo čakajo na fotografije na priljubljenih spletnih straneh, ker če se tam pojavi njihova fotografija iz nočne zabave, potem so nekdo. In vsi so tako ljubki in neumni, z malo več od tistih dovoljenih promilov alkohola v krvi. In potem ne vemo, kako se je lahko zgodilo, da arogantni bedaki udarijo in usmrtijo fanta na mostu. In potem ne vemo, kako nam lahko umre šestnajstletnik na motorju, za katerega njegovi starši sploh ne vedo. In se čudimo, ko šest mladih zgrmi v ledeno reko, sekundo pred tem pa so glasno peli in se zafrkavali. Vi samo všečkajte slike na fb-ju in ploskajte, ko vaš otrok pridobiva na priljubljenosti, ko visi na tistem, kar je samo dno meščanskega življenja – na žurih in v tistih modernih lokalih.

In po vsem tem molk! In laž. Ena za drugo. Da opravičimo, da izbrišemo, če lahko. In noben ni kriv, in noben ni hotel in oprostimo vsi. In pometemo pod preprogo. Evo, spet prihaja vikend, ko bomo spet šokirani s prizorom razbitega avtomobila, številom mrtvih in ko bomo skozi solze govorili, kako so bili vzorni otroci.

Raskoljnikov

Ocena:
[Skupaj: 7 povprečno: 4.7]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor