101 razlog za dojenje

SZO (angl. WHO, World health organisation) priporoča izključno dojenje prvih šest mesecev, nato nadaljevanja dojenja ob uvajanju goste hrane. Ob ustrezni prehrani SZO priporoča nadaljevanja dojenja do drugega leta otrokove starosti oziroma tudi dlje, če to ustreza materi in otroku.

Na njihovi spletni strani med drugim svetujejo, da se dojenje prične v prvi uri po porodu. Dodajajo, da so skoraj vse ženske sposobne dojiti, če le imajo prave informacije ter podporo družine, družbe in zdravstvenega sistema.

Materino mleko je najboljša hrana za vse dojenčke, tudi nedonošene in bolne novorojenčke. Priporoča se dojenje vsaj prvih 12 mesecev, dalje pa kakor dolgo to ustreza materi in otroku.

V primeru, da ima mama kronično bolezen in jemlje zdravila, naj se glede dojenja posvetuje s pediatrom (večina zdravil je združljivih z dojenjem). V času dojenja pa se seveda popolnoma odsvetuje alkohol in kajenje (kljub temu pa so koristi dojenja ob morebitnem kajenju še vedno večje kot pa prenehanje dojenja).

A.A.P. Breastfeeding Policy Statement: Breastfeeding and the Use of Human Milk (RE9729)

»Dojenje je neprimerljiv način zagotavljanja popolne prehrane za zdravo rast in razvoj dojenčka. Ustvarja unikatno biološko in čustveno osnovo za zdravje matere in otroka. Protivnetne lastnosti materinega mleka pomagajo pri zaščiti dojenčka pred boleznimi…«

The WHO/UNICEF International Code of Marketing of Breastmilk Substitutes

Veliko mamic vidi največjo prednost v dojenju ravno v bližini, varnosti in povezanosti, ki jo na ta način lahko nudijo otroku. Danes vemo, da dojenje stimulira izločanje hormona oksitocina pri materi. »Oksitocin stimulira krčenje maternice in izločanje mleka, prav tako vzpodbuja razvoj materinega vedenja in nastajanja vezi med materjo in otrokom.« Oksitocin je sicer znan tudi kot hormon ljubezni, povezovanja, zaupanja in bližine.

Uvnas-Moberg, Eriksson: Breastfeeding: physiological, endocrine and behavioral adaptations caused by oxytocin and local neurogenic activity in the nipple and mammary gland.: Acta Paediatrica, 1996 May, 85(5):525-30

Nošenje je koristno za vse dojenčke. Študije kažejo na večjo smrtnost pri nedonošenčkih, ki niso nošeni ali ljubkovani. Bližina in ljubkovanje med dojenjem omogočata najbolj pomirjujoče okolje tako za dojenčke kot za večje malčke. Čeprav se večina staršev, ki hranijo dojenčke po steklenički, zaveda pomena bližine in ljubkovanja med hranjenjem, se nekateri ne. Tudi ti z najboljšimi nameni kdaj stekleničko postavijo pred otroka ali pustijo otroku, ko je le-ta starejši, da sedi in si drži stekleničko sam, kar pa je za otroka čustveno nezadovoljivo. Hkrati je to početje tudi nevarno, saj se nenadzorovan otrok med hranjenjem lahko zaduši. Puščanje stekleničke ob postelji lahko tudi neugodno vpliva na razvoj zobne gnilobe.

Dojenje v osnovi vpliva na boljše počutje in vedenje matere. Zaradi hormonov, ki se izločajo med dojenjem, se matere načeoma bolje počutijo in bolj umirjeno vedejo. Kot rečeno, oksitocin lahko mamici pomaga proti utrujenosti, zaradi njega pa lahko postane tudi bolj materinska in se lažje poveže z otrokom.

Vendar je povezava med dojenjem in poporodno depresijo veliko bolj kompleksna. Dojenje je po drugi strani lahko tudi vir stresa, če ženska nima prave podpore, motivacije, če preveč pričakuje od sebe (in si npr. ne pusti dovolj časa, da dojenje steče), če nima pravih informacij ali ima do dojenja podzavesten odpor… Po drugi strani pa lahko (poporodna) depresija sama oteži dojenje in jo je potrebno pravočasno prepoznati in zdraviti.

Borra C, Iacovou M, Sevilla A. New Evidence on Breastfeeding and Postpartum Depression: The Importance of Understanding Women’s Intentions. Matern Child Health J. 2014 Aug 21

»Materino mleko je unikatna in najboljša hrana za dojenčka in je specifično za človeka ter popolnoma prilagojeno njegovim potrebam; vsi nadomestki se od materinega mleka precej razlikujejo. Materino mleko vsebuje ogromno snovi, ki jih sintetično sploh ni mogoče ustvariti in dodati adaptiranemu (navkljub vsem reklamnim oglasom, ki vas morda prepričujejo v nasprotno).

A.A.P. Breastfeeding Policy Statement: Breastfeeding and the Use of Human Milk (RE9729)

Zaradi vseh naštetih razlogov naj bi bili dojeni otroci manj pod stresom. Če se dojenčki dojijo po potrebi, se na dojki lahko večkrat dnevno nahranijo, odžejajo ali pocrkljajo, zato je njihove fiziološke in čustvene potrebe veliko lažje zadovoljiti. Zaradi pogostega dojenja se lahko počutijo bolj varne, bolj lahko zaupajo svetu in ljudem okrog sebe in po mnenju nekaterih tudi hitreje napredujejo v razvoju.

»Če bi vse matere, ki ne dojijo ali ki dojijo manj kot 3 mesece, dojile vsaj 4 do 12 mesecev, bi se incidenca raka na dojkah med premenopavzalnimi ženskami, ki so rodile, znižala za 11% glede na trenutne statistike. Če bi vse ženske, ki so rodile, dojile vsaj 24 mesecev, bi se lahko incidenca znižala celo za 25 %. Odstotek bi lahko bil še večji med ženskami, ki so dojile zelo mlade.«

Newcomb PA, Storer BE, Longnecker MP, et al. Lactation and a reduced risk of premenopausal breast cancer. N Engl J Med. 1994;330:81-87

Ženske, ki so jih hranili z nadomestnim mlekom, v odrasli dobi pogosteje zbolijo za rakom na dojki. Ženske, pre- in pomenopavzalne, ki so bile vsaj kratek čas dojene, imajo 25% manjše tveganje za razvoj raka na dojkah kot ženske, ki bo bile hranjene z nadomestnim mlekom.

Freudenheim, J. et al. 1994 “Exposure to breast milk in infancy and the risk of breast cancer”. Epidemiology 5:324-331

Zadnja študija, ki potrjuje to izjavo, je bila dolgoletna in je zajemala veliko število otrok. Ugotavlja, da so posamezniki, ki so bili dojeni, bolj inteligentni in imajo boljše akademske dosežke kot posamezniki, ki so jih hranili z nadomestnim mlekom.

Horwood and Fergusson, “Breastfeeding and Later Cognitive and Academic Outcomes”, Jan 1998 Pediatrics Vol. 101, No. 1

Morrow-Tlucak M, Haude RH, Ernhart CB. Breastfeeding and cognitive development in the first 2 years of life. Soc Sci Med. 1988:26;635-639

Lucas A., “Breast Milk and Subsequent Intelligence Quotient in Children Born Preterm”.Lancet 1992;339:261-62

Wang YS, Wu SY. The effect of exclusive breastfeeding on development and incidence of infection in infants. J Hum Lactation. 1996; 12:27-30

Pri dojenju ni skrbi ali je mleku potekel rok uporabe, ali je premrzlo ozrioma prevroče ali pa je že predolgo stalo v steklenički…

Novorojenčki imajo ob rojstvu v črevesju lepljivo, katranu podobno snov, ki se imenuje mekonij. Kolostrum oziroma zgodnje (prvo) mleko je narejeno edinstveno tako, da pomaga pri premiku mekonija skozi črevesje oziroma pomaga pri prvem odvajanju blata.

Nadomestno mleko tega ne vsebuje, številnih snovi sploh ni mogoče umetno sintetizirati in dodajati mlečni formuli. Imunski sistem se pri otroku razvija nekje do drugega leta starosti in dojenje je pri tem lahko v veliko pomoč.

Koutras, A.K., “Fecal Secretory Immunoglobulin A in Breast Milk vs. Formula Feeding in Early Infancy”. J. Ped Gastro Nutr 1989.

»Dojenčki lažje prebavijo materino mleko kot mleko drugih živali, najverjetneje, ker že vsebuje encim laktazo, ki pomaga pri razgradnji mleka. Prav tako se sesiri v mehkejše skupke v dojenčkovem želodcu kot kravje mleko (ki je osnova večini nadomestnih mlek) in se hitreje absorbira v telo. Dojenček porabi praktično vse beljakovine iz materinega mleka, čeprav jih le-to vsebuje manj kot kravje mleko. Nasprotno se približno polovica beljakovin kravjega mleka izloči kot odpadni produkt. Tudi železo in cink se pri dojenih otrocih absorbirata v večji meri kot pri nedojenih.«

The Complete Book Of Breastfeeding M.S. Eiger. MD, S. Wendkos Olds

Copyright 1972, 1987 Comstock, Inc., Workman Publishing Co., Inc.708 Broadway, New York, NY 10003

»Dojenje pomaga pri hitrejši povrnitvi prejšnje postave, saj proces laktacije sproži krčenje maternice v stanje pred nosečnostjo (med nosečnostjo se namreč maternica poveča za približno 20-krat).« Maternica žensk, ki niso dojile, se nikoli ne povrne v prejšnje stanje, ampak ostane blago povečana.

The Complete Book Of Breastfeeding M.S. Eiger. MD, S. Wendkos Olds

Copyright 1972, 1987 Comstock, Inc., Workman Publishing Co., Inc.708 Broadway, New York, NY 10003

Chua S, Arulkumaran S, Lim I et al. “Influence of breastfeeding and nipple stimulation on postpartum uterine activity.” Br J Obstet Gynaecol 1994; 101:804-805

Dojenje pri materi sproži izločanje oksitocina, ki stimulira krčenje maternice, tako se izloči posteljica ter maternica hitreje povrne v stanje pred nosečnostjo. Krči prav tako zaprejo žile, ki so preskrbovale zarodek s hranili in s tem preprečujejo poporodno krvavitev. Ženske, ki ne želijo dojiti, morajo zato dobiti sintetični oksitocin, da se prepreči preobilna (lahko življenjsko ogrožujoča) krvavitev.

Chua S, Arulkumaran S, Lim I et al. “Influence of breastfeeding and nipple stimulation on postpartum uterine activity.” Br J Ovstet Gynaecol 1994; 101:804-805

Z dojenjem se dnevno porabi približno 500 dodatnih kcal ali celo več. Za porabo toliko kalorij bi sicer morali 50 minut plavati v zmernem tempu ali pa preteči 5 kilometrov. Doječke si zato privoščijo kakšen prigrizek več, ne da bi se jim to poznalo na teži.

Po eni izmed študij so matere, ki so izključno ali vsaj delno dojile, v večji meri zmanjšale obseg bokov in so imele manj dodatnih kilogramov kot pred nosečnostjo en mesec po porodu kot matere, ki so dojenčke hranile izključno z nadomestnim mlekom.

Dewey KG, Heinig MJ, Nommwen LA. Maternal weight-loss patterns during prolonged lactation.

Am J Clin Nutr 1993;58:162-166

Kramer, F., “Breastfeeding reduces maternal lower body fat.” J. Am Diet Assoc 1993; 93(4):429-33

Mleko žensk, ki rodijo nedonošenega dojenčka, se razlikuje od tistih, ki rodijo donošenega. Natančneje, predvsem prvi mesec po porodu (dlje kot sicer) sestava ostaja podobna kolostrumu, ki je začetna in najbolj hranljiva oblika materinega mleka.

Hamosh, Margit, PhD, Georgetown University Medical Center “Breast-feeding: Unraveling the Mysteries of Mother’s Milk

Novorojenček še ne zmore uravnavati telesne temperature, zato je zanj zelo pomemben stik s kožo, naročje, nošenje in skupno počivanje. Dojenje v naročju ali leže v objemu prijetno segreje dojenčka, saj oblačila ne zmorejo (se)greti, temveč le pomagajo vzdrževati telesno temperaturo.

Rezultati študije na Finskem kažejo, da zgoden vnos mlečnih izdelkov iz kravjega mleka in pogosto uživanje kravjega mleka v otroštvu zviša stopnjo protiteles proti beljakovinam kravjega mleka pri otroku. Ta dejavnik je neodvisno povezan z večjim tveganjem za razvoj sladkorne bolezni tipa I pri otrocih hranjenih z naodmestnim mlekom.

Virtanen et al: “Diet, Cow’s milk protein antibodies and the risk of IDDM in Finnish children.” Childhood Diabetes in Finland Study Group.Diabetologia, Apr 1994, 37(4):381-7

Mayer, EJ, Hamman RF, Gay EC, et al. “Reduced risk of IDDM among breast-fed children”Diabetes, 1988;37:1625-1632

Virtanen SM, Rasanen L, Aro A, et al. “Infant feeding in Finnish children <7 yr of age with newly diagnosed IDDM”. Diabetes Care, 1991;14:415-417

Gerstein HC. “Cow’s milk exposure and type 1 diabetes mellitus”. Diabetes Care. 1994;17:13-19

Borch-Johnson, K., et al., “Relation between breastfeeding and incidence of insulin-dependent diabetes mellitus”. Lancet 2:1083-86 (1984)

Po porodu je bil pri doječih materah potreben nižji odmerek inzulina kot pri nedoječih materah.

Davies, H.A., “Insulin Requirements of Diabetic Women who Breast Feed.” British Medical Journal, 1989

Zaradi naravne amenoreje in odsotnosti menstruacij ob dojenju matere z endometriozo v tem času običajno nimajo težav, bolezen pa ne napreduje.

Ženske, ki so svoje otroke dojile najmanj 13 mesecev, so imele 63 odstotkov manj možnosti za razvoj raka jajčnikov od tistih, ki so dojile manj kot sedem mesecev. Študija tudi ugotavlja, da je bil učinek še večji, če so dojile več otrok. Dojenje najverjetneje pomaga zato, ker zavira ovulacijo.

Luan NN, Wu QJ, et al. Breastfeeding and ovarian cancer risk: a meta-analysis of epidemiologic studies. American Society for Nutrition 2013.

Rosenblatt KA, Thomas DB, “WHO Collaborative Study of Neoplasia and Steroid Contraceptives”. Int J Epidemiol. 1993;22:192-197

Schneider, A.P. “Risk Factor for Ovarian Cancer”. New England Journal of Medicine, 1987.

Srčnožilne bolezni (srčni infarkt in možganska kap) so še vedno eden izmed najpogostejših vzrokov smrti v razvitem svetu.

Schwarz EB, Ray RM, et al. Duration of Lactation and Risk Factors for Maternal Cardiovascular Disease. Obstet Gynecol. 2009 May 113(5): 974-281.

Rak maternične sluznice je eden od pogostejših rakov pri ženskah.

Petterson B, et al. “Menstruation span- a time limited risk factor for endometrial carcinoma”. Acta Obstst Gyneocol Scand 1986;65:247-55

Študije dokazujejo, da imajo otroci, hranjeni z adaptiranim mlekom večje tveganje za razvoj alergij in atopijskega dermatitisa. Alergija na kravje mleko je pri majhnih otrocih v porastu. Alergeni sicer lahko prehajajo preko materine prehrane v njeno mleko, vendar je adaptirano mleko prav tako narejeno iz kravjega mleka in tako  še manj primerna prehrana za otroka z alergijo na kravje mleko (hipoalergeno formulo pa dojenčki zaradi neprijetnega okusa redko sprejmejo). Z dieto matere in malo truda se da težavo premostiti, dokler sama ne izveni.

Lucas A, Brooke OG, Morley R, et al. “Early diet of preterm infants and development of allergic ar atopic disease: randomized prospective study”. Br Med J. 1990:300:837-840

Halken S, Host A, Hansen LG, et al. “Effect of an allergy prevention programme on incidence of atopic symptoms in infancy”. Ann Allergy. 1992;47:545-553

Saarinen UM, Kajossari M. “Breastfeeding as prophylaxis against atopic disease: prospective follow-up study until 17 years old.” Lancet. 1995;346:1065-1069

Dojeni otroci imajo nižje tveganje za razvoj astme v šolskem obdobju.

Archives of Pediatric and Adolescent Med., July 1995

»Otitis media je 3- do 4-krat pogostejši pri dojenčkih hranjenih z nadomestnim mlekom.« Poleg tega daljše dojenje ščiti otroka pred ponavljajočim vnetjem srednjega ušesa.

Aniansson G, Alm B, Andersson B, et al. “A prospective cohort study on breast-feeding and otitis media in Swedish infants”. Pediatr Infect Dis J. 1994; 13:183-188

Kovar MG, Serdula MK, Marks JS, et al. “Review of the epidemiologic evidence for an association between infant feeding and infant health.” Pediatrics. 1984:74:S615-S638

Saarinen UM. “Prolonged Breast Feeding as prophylaxis for recurrent otitis media.” Acta Paediatr Scand. 1982;71:567-571

Smrt v zibelki (angl. SIDS) je eden večjih strahov novopečenih staršev, vzrok tega pojava pa še ni popolnoma raziskan. Kakorkoli, ugotovili so, da je tveganje pri dojenih otrocih manjše.

Ford RPK, Taylor BJ, Mitchell EA, et al. “Breastfeeding and the risk of sudden infant death syndrome. Int J. Epidemiol. 1993;22:885-890

Mitchell EA, Taylor BJ, Ford RPK, et al. “Four modifiable and other major risk factors for cot death: the New Zealand Study”.

J Paediatr Child Health. 1992;28:S3-S8

Scragg LK, Mitchell EA, Tonkin SL, et al. Evaluation of the cot death prevention programme in South Auckland.

NZ Med J. 1993;106:8-10

Zaradi že omenjenih protiteles in drugih snovi v materinem mleku, le-to nudi otroku zaščito pred vsemi vrstami infekcij. Po zadnjih ugotovitvah pa naj bi se različna (in ravno prava) protitelesa tvorila tudi kot odgovor na normalno prisotne bakterije na materini koži in v okolici ter tako pripomogla k optimalnem razvoju otrokovega imunskega sistema.

Kovar MG, Serdula MK, Marks JS, et al. “Review of the epidemiologic evidence for an association between infant feeding and infant health.” Pediatrics. 1984:74:S615-S638

Dewey KG, Heinig MJ, Nommsen-Rivers LA. Differences in morbidity between breast-fed. “Differences in morbidity between breast-fed and formula-fed infants.” Pediatr. 1995;126:696-702

Howie PW, Forsyth JS, Ogston SA, et al. “Protective effect of breast feeding against infection.” Br Med J. 1990;300:11-16

Beaudry M, Dufour R, Marcoux S. “Relation Between infant feeding and infections during the first six months of life.” J Pediatr. 1995; 126:191-197

Poleg tega, da je dojenje zaščita pred infekcijsko povzročeno drisko, je prav tako odlična rehidracijska tekočina za otroka z drisko ali bruhanjem.

Popkin BM, Adair L, Akin JS, et al. “Breast-feeding and diarrheal morbidity.” Pediatrics. 1990;86:874-882

Bakterijski meningitis je huda in hitro potekajoča okužba možganskih ovojnic.

Cochi SL, Fleming DW, Hightower AW, et al. “Primary invasive Haemophilus influenzae type b disease: a population-based assessment of risk factors.” J Pediatr. 1986;108:997-896

Istre GR, Conner JS, Broome CV, et al. “Risk factors for primary invasive Haemophilus influenzae disease: increased risk from day care attendance and school-aged household members.” J Pediatr. 1985;106:190-198

Okužbe dihal so ena najpogostejših (večinoma virusnih) infekcij v otroški dobi.

Frank Al, Taber LH, Glezen WP, et al. “Breast-feeding and respiratory virus infection.” Pediatrics 1982;70:239-245

Wright AI, Holberg DJ, Martinez FD, et al. ” Breast feeding and lower respiratory tract illness in the first year of life.”

Br Med J. 1989;299:935-949

Chen Y. “Synergistic effect of passive smoking and artificial feeding on hospitalization for respiratory illness in early childhood.” Chest. 1989;95:1004-1007

Wright AL, Holberg CH, Taussig LM, et al. “Relationship of infant feeding to recurrent wheezing at age 6 years.”

Arch Pediatr Adolesc Med. 1995;149:758-763

Tudi okužbe sečil so pri dojenih otrocih redkejše.

Kaiser Permanente: Internal research to determine benefits of sponsoring an official lactation program

Gre za bakterijo, ki lahko povzroča resne okužbe, med drugim pljučnico in meningitis.

Cochi SL, Fleming DW, Hightower AW, et al. “Primary invasive Haemophilus influenzae type b disease: a population-based assessment of risk factors.” J Pediatr.1986;108:997-896

Takala AK, Eskola J, Palmgren J, et al. “Risk factors of invasive Haemophilus influenzae type b disease among children in Finland.

J Pediatr. 1980;115:695-701

Istre GR, Conner JS, Broome CV, et al. “Risk factors for primary invasive Haemophilus influenzae disease: increased risk from day care attendance and school-aged household members.”

J Pediatr. 1985;106:190-198

Levkemija je najpogostejša oblika raka pri otrocih, na tretjem mestu so limfomi. Dojenje zmanjša možnost za te oblike raka otroške dobe, med drugim pojavnost Hodgkinove bolezni.

Davis MK, Savitz DA, Graubard BI. “Infant feeding and childhood cancer.” Lancet. 1988;2:365-368

Shu X-O, Clemens H, Zheng W, et al. “Infant breastfeeding and the risk of childhood lymphoma and leukaemia”. Int J Epidemiol. 1995;24:27-32

An Exploratory Study of Environmental and Medical Factors Potentially Related to Childhood Cancer.” Medical & Pediatric Oncology, 1991; 19(2):115-21

Dojenje dokazano ščiti pred pojavom Chronove bolezni in ulceroznega kolitisa.

Koletzko S, Sherman P, Corey M, et al. “Role of infant feeding practices in development of Crohn;s disease in childhood.”

Br Med J. 1989;298:1617-1618

Rigas A, Rigas B, Blassman M, et al. “Breast-feeding and maternal smoking in the etiology of Crohn’s disease and ulcerative colitis in childhood.” Ann Epidemiol. 1993;3387-392

Rigas A, Rigas B, Blassman M, et al. “Breast-feeding and maternal smoking in the etiology of Crohn’s disease and ulcerative colitis in childhood.” Ann Epidemiol. 1993;3387-392

Bolezen še posebej ogroža nedonošenčke.

Lucas A, Cole TJ. “Breast milk and neonatal necrotizing enterocolitis.” Lancet. 1990; 336:519-1523

Convert RF, Barman N, Comanico RS, et al. “Prior enteral nutrition with human milk protects against intestinal perforation in infants who develop necrotizing enterocolitis.”

Pediatr Res. 1995; 37:305A. Abstract

Dojeni otroci naj bi imeli le 40% verjetnost za razvoj juvenilnega revmatoidnega artritisa.

Mother’s Milk: An Ounce of Prevention?” Arthritis Today May-June 1994

V Centru za raziskovanje otroške prehrane v Londonu so ugotovili, da so imeli 8-letniki, ki niso bili dojeni, slabšo mineralizacijo kosti kot dojeni.

Melton LJ, Bryant SC, Wahner HW, et al. “Influence of breastfeeding and other reproductive factors on bone mass later in life.” Osteoporos Int. 1993;22:684-691

Cumming RG, Klineberg RJ. “Breastfeeding and other reproductive factors and the risk of hip fractures in elderly woman.”

Int J Epidemiol 1993;22:684-691

Birch E, et al. “Breastfeeding and optimal visual development.” J Pediatr Ophthalmol Strabismus 1993;30:33-8

Dojenje je, po raziskavi sodeč, zaščitni dejavnik pred osteoporozo.

Blaauw, R. et al. “Risk factors for development of osteoporosis in a South African population.” SAMJ 1994; 84:328-32

Čeprav pojav kolik še ni dokončno raziskan, je splošno znano, da imajo dojeni otroci z njimi manj težav, verjetno zaradi materinega mleka, ki je prilagojeno nezrelemu črevesju dojenčka.

Za dojene otroke je normalno tudi če veliko dni skupaj ne odvajajo blata in pri tem ne gre za zaprtost. Ker porabijo vsa hranila iz mleka, proizvedejo le malo blata. Pri dojenčkih na adaptiranem mleku pa zaprtost ni tako redka, otroku lahko povzroča slabo počutje in bolečine v trebuhu, zato mu je potrebno pomagati oziroma obiskati zdravnika.

V zadnjem času je več raziskav o encimih in hormonih v človeškem telesu, ki sodelujejo pri nadzorovanju apetita, in pojasnjujejo kako lahko dojenje zmanjšuje tveganje za nastanek prekomerne teže in debelosti. Drugi razlog zakaj imajo dojeni otroci manjšo verjetnost za debelost pa je v tem, da lažje nadzirajo in sami omejujejo vnos hrane, mleko pri dojenju počasneje teče in se tudi manj verjetno prekomerno nasitijo.

Materino mleko se spreminja po sestavi in tudi po okusu, glede na to kaj mama zaužije. Dojenček tako spoznava različne okuse preko materinega mleka in je ob uvajanju goste hrane že navajen na več različnih okusov. Nekateri pravijo, da otroci ob uvajanju zato lažje sprejmejo nove jedi, saj so jih po malem spoznavali že prej.

Otroci, hranjeni po steklenički, imajo večje tveganje za motnje v obtočilih, med drugim podaljšan čas zapore dihalne poti in manj vdihov zaradi ponavljajočega požiranja.

Pri dojenčkih lahko med hranjenjem po steklenički pride do padca nasičenosti krvi s kisikom. Pogosteje se pojavlja znižan srčni urtip med hranjenjem, večja verjetnost je tudi za začasne prekinitve dihanja. Gre najverjetneje za to, da dojenčki pri steklenički ne morejo tako učikovito nadzirati dotok mleka kot ob dojenju.

Koenig HS, Davies Am, Thach BT. “Coordination of breathing, sucking and swallowing during bottle feedings in human infants.” J Appl Physiol 69: 1629: 1623-1629, 1990.

Matthew O, Clark ML, Ponske MH. Apnea, bradycardia, and cyanosis during oral feeding in term neonates.” J Pediatr 106:857, 1985

Za elektivni kirurški poseg se lahko otrok (star do 5 mesecev) normalno doji do 3 ure pred prihodom v bolnišnico, medtem ko mora dojenček, ki se hrani z adaptiranim mlekom, ostati tešč približno dve uri dlje. (Lačen dojenček seveda težko prenaša že minute, kaj šele ure…)

Schreiner, M.S. “Preoperative and Postoperative fasting in children.” Ped Clinics N Amer 41 (1); 111-20 (1994)

Statistično so dojeni otroci bolj zdravi od nedojenih, zato so starši manj odsotni z dela zaradi bolezni otrok.

Pri dojenih otrocih je bil v raziskavi dokazan boljši odziv peroralnih in parenteralnih cepiv kot pri nedojenih.

Han-Zoric, M., “Antibody responses to parenteral and oral vaccines are impaired by conventional and low protein formulas as compared

to breastfeeding.” Acta Paediatr Scand 1990; 79:1137-42

Trditev velja samo v primeru izključnega dojenja in kadar mati še ni dobila perila po porodu. Nočno dojenje vpliva na daljše obdobje amenoreje. Kljub temu je potrebno uporabljati ustrezno zaščito, v kolikor ponovna nosečnost res ni zaželjena, saj ni možno vedeti, kdaj bo prišlo do prve ovulacije. Kakorkoli, dojenje pripomore k optimalnemu razmiku med sorojenci.

Kennedy KI, Visness CM. “Contraceptive efficacy of lactational amenorrhoea.” Lancet. 1992; 339:227-230

Gray RH, Campbell OM, Apelo R, et al. “Risk of ovulation during lactation.” Lancet. 1990; 335:25-29

Labbock MH, Colie C. “Puerperium and breast-feeding.” Curr Opin Obstet Gynecol. 1992; 4:818-825

Po (morebitnih) začetnih težavah dojenje načeloma postane enostavno in spontano. Vse, kar morate narediti je dvigniti majico in pristaviti otroka. Brez nakupovanja nadomestnega mleka, stekleničk in drugih pripomočkov. Brez mešanja, gretja, hlajenja in čiščenja. V kolikor spite skupaj z dojenčkom, vam ponoči sploh ni treba vstajati!

Dodatne kalorije, ki jih mora zaužiti doječa mati, ne povzročajo posebej višjih stroškov, majice za dojenje niso obvezne. V primeru potrebe po črpanju so na trgu dobre črpalke po dostopnih cenah, ki jih lahko uporabite pri več otrocih. Kakorkoli, dojenje vam lahko prihrani veliko denarja, ki bi ga sicer porabili za adaptirano mleko.

Zaradi nepravilnega segrevanje nadomestnega mleka, hitenja ali neprevidnosti se lahko zgodi (in se dogaja), da pride do opeklin ustne votline.

Proizvajalci nadomestnih mlek se trudijo približati razmerju kot je v materinem mleku. Vendar se razmerje teh sestavin v materinem mleku ves čas spreminja! In sicer glede na potrebe otroka. Materino mleko tako predstavlja vsak dan posebej vsakemu otroku prilagojen obrok.

Dojenim dojenčkom do uvajanja goste hrane ni potrebno posebej dodajati vode ali drugih tekočin. Začetno mleko (ki priteče najprej) je bolj redko in otroka odžeja, zadnje (ob koncu dojenja) pa ima več maščob in ga nasiti. Zato se žejen otrok le na krtako podoji, če je lačen, pa se doji dlje časa. Tako otrok sam uravnava svojo lakoto in žejo.

Materino mleko vsebuje snovi, ki delujejo pomirjujoče. Dokazano vlogo pri tem ima hormon melatonin, ki ga v adaptiranem mleku ni, v materinem mleku pa je prisoten (in v večjih koncentracijah ponoči). Pomagal naj bi tudi proti krčem oziroma kolikam.

Cohen Engler A, Hadash A, Shehadeh N, Pillar G, “Breastfeeding may improve nocturnal sleep and reduce infantile colic: potential role of breast milk melatonin”, Eur J Pediatr. 2012;171(4):729-32

Ker dojenje pomirja in sprosti, veliko otrok ob dojenju zaspi. Dojenje je tako vsaj v prvem obdobju najboljši in najbolj naraven način uspavanja dojenčka.

Dojenje deluje tudi sproščujoče na mater. Veliko mamic prav tako zaspi ob dojenju, zato je dojenje leže v postelji zanje dobra rešitev (seveda tako, da je otrok varen pred padcem s postelje). Dojenje tako zagotovi materi dovolj še kako potrebnega in pomembnega počitka.

Materino mleko je sladko in lahko, ima bolj prijeten okus. Veliko dojenih otrok zavrača stekleničko, ker jim ni všeč okus adaptiranega mleka.

Vsak otrok seveda lahko zboli, vendar so na splošno dojeni otroci bolj zdravi. Dojenje ima, kot navedeno, tudi številne dolgoročne pozitivne učinke na zdravje.

Kaiser Permanente: Internal research to determine benefits of sponsoring an official lactation program

Statistično gledano dojenje zmanjšuje umrljivost otrok do tretjega leta starosti.

Van Den Bogaard, C. “Relationship Between Breast Feeding in Early Childhood and Morbidity in a general Population.”

Fan Med, 1991; 23:510-515

Dojenje pomeni veliko manj embalaž, škatel, stekleničk, grelnikov in drugih pripomočkov. Ker je adaptirano mleko ustvarjeno iz kravjega mleka, živilska industrija pa je velik vir onesnaženja, je dojenje tudi bolj okoljevarstveno. Manj je strahu, da bi mleko vsebovala gensko spremenjene organizme, sintetične rastne hormone itd.

Pri dojenju ni potrebe po prenašanju stekleničk, gretju vode, shranjevanju v hladilniku… Pomeni manj prtljage, manj razmišljanja in težav, če kaj pozabite. Prihrani vam lahko tudi nujna iskanja lekarn ali trgovin ob nemogočih urah.

Kravje mleko ima popolnoma drugačno razmerje med maščobami, ogljikovimi hidrati in beljakovinami kot materino mleko. Tudi druge snovi so v drugačnih koncentracijah. Zato kravje mleko (čeprav domače!) ni primerna hrana za dojenčka.

Materino mleko vsebuje naravne snovi (endorfine), ki zavirajo bolečino. Ob tem je pomemben tudi telesni stik in sesanje, ki deluje pomirjujoče na dojenčka in mu zmanjša bolečino.

Materino mleko je lahko prebavljivo, deluje pomirjujoče na črevesje, zato je v primeru bolezni prebavil (bruhanje, driska) potreba po nadomeščanju tekočin in elektrolitov manjša. Kadar gre za okužbo dihal, lahko nadomestno mleko iz kravjega mleka poveča nastajanje sluzi. Materino mleko ob tem, kot rečeno, vsebuje tudi protitelesa za vse vrste okužb.

Otroci se načeloma radi dojijo, saj se ob tem tudi crkljajo, četudi ponoči. Tudi ob bolezni, ko je apetit zmanjšan, se veliko otrok rado doji, saj se z dojenjem potolažijo in pomirjajo. Tako je manj skrbi, da bi bolan otrok izgubljal na telesni teži ali slabše napredoval.

Mama se še posebej naspi, če spi otrok ob njej. Dojenje in skupno spanje gresta z roko v roki. Vendar tudi če otrok spi v posteljici, se starša lahko bolje naspita, saj ponoči ni potrebno pripravljati stekleničke.

Otrok, ki ponoči hitro zadovolji svoje potrebe (torej se pristavi in lahko takoj začne sesati), bo hitreje in mirneje zaspal kot otrok, ki mora čakati, običajno v joku, da se segreje mleko v steklenički. Če mora dlje jokati, potrebuje po hranjenju več časa, da se njegov živčni sistem umiri in po razdraženosti težje zaspi v trden spanec.

Tudi če oče pomaga pri podiranju kupčka, previjanju, nošenju, ni potrebe po pripravi stekleničke. Poleg tega pri dojenih otrocih po nekaj mesecih ni več potrebe po pogostem podiranju kupčka.

Stekleničke, merilne posodice, sterilizatorji in ostali pripomočki zavzamejo veliko prostora in zahtevajo pogosto čiščenje.

Dojenje vam lahko prihrani izbiro, iskanje po trgovinah in vsakodnevno čiščenje ter sterilizacijo stekleničk in ostalih pripomočkov.

Vseeno pa je pri dojenju potrebno biti previden ob morebitnem uživanju alkohola, kajenju, pri zdravilih in drogah, saj praktično vse snovi prehajajo v materino mleko in jih posledično zaužije tudi otrok!

Ni vam potrebno izbirati med nešteto škatlami in ugotavljati katero umetno mleko otrok prenaša. Nadomestna mleka se med seboj razlikujejo, vendar nobeno ne more popolnoma nadomestiti materinega mleka. Odločitev za znamko je lahko stresna za mamo, preizkušanje pa za otroka. Kakorkoli, nobeno od nadomestnih mlek na trgu se ne more primerjati z materinim mlekom, ker le-to »vsebuje žive celice, hormone, aktivne encime, imunoglobuline in ima edinstveno sestavo, ki je ni mogoče umetno ustvariti«.

Quoted from FDA pediatric-nutrition researchers at Abbott Laboratories, writing in March, 1994 issue of Endocrine Regulations.

Ponekod (npr. poleti na morju, na potovanju ipd.) je lahko čistoča in oporečnost vode vprašljiva, kar zelo oteži pripravo stekleničke. Kljub prekuhavanju lahko tvegamo črevesno okužbo.

Veliko dojenih otrok sploh ne potrebuje dude, saj svojo potrebo po sesanju zadovoljijo z dojenjem. Tako se ob pogostem dojenju izognete vsem negativnim učinkom dude, kasneje pa tudi odvajanju od dude. Sploh v prvih tednih se duda odsvetuje, da ne povzroča sesalne zmede in da se otrok čim več doji.

»Sesanje na prsih je dobro za razvoj otrokovih zob in čeljusti. S sesanjem na dojki potrebuje dojenček do 60-krat več energije, da pride do hrane, kot tisti, ki pije iz stekleničke. Vztrajno treniranje čeljusti s sesanjem vzpodbuja rast dobro oblikovane čeljusti in ravnih, zdravih zob.« Daljše dojenje pripomore tudi k nižji pojavnosti malokluzije (nepravilnega ugriza) in s tem je manjša verjetnost, da bo otrok kasneje potreboval zobni aparat.

The Complete Book Of Breastfeeding M.S. Eiger. MD, S. Wendkos Olds

Copyright 1972, 1987 Comstock, Inc., Workman Publishing Co., Inc.

708 Broadway, New York, NY 10003

Labbok, M.H. “Does Breastfeeding Protect against Malocclusion? An Analysis of the 1981 Child Health Supplement to the National Health Interview Survey”.

American Journal of Preventive Medicine, 1987

Dojenčki, hranjeni po steklenički, imajo večje tveganje za karies. Še posebej veliko je tvganje, kadar hodi otrok v posteljo s stekleničko nadomestnega mleka, kravjega mleka, soka ali drugo tekočino, bogato z ogljikovimi hidrati.«

Loesche WJ/ “Nutrition and dental decay in infants.” Am J Clin Nutr 41; 423-435, 1985

Težave z gibanjem (potiskom) jezika se pogosto pojavljajo pri otrocih, hranjenih po steklenički, saj poskušajo zaustaviti hiter tok mleka, ki pride iz umetne bradavice (cuclja). To lahko vodi do težav z govorom, kot tudi do »dihanja skozi usta, grizenja ustnic, bolezni dlesni ipd.«.

The Complete Book Of Breastfeeding M.S. Eiger. MD, S. Wendkos Olds

Copyright 1972, 1987 Comstock, Inc., Workman Publishing Co., Inc.

708 Broadway, New York, NY 10003

»Dojenje deluje zaščitno proti atopijski bolezni in ta učinek sega vse do zgodnje odrasle dobe. Dojenje več kot en mesec brez drugih nadomestkov nudi pomembno zaščito pred razvojem prehranske alergije pri 3-letnikih kot tudi pred respiratornimi alergijami pri 17-letnikih. Za preprečevanje ekcema v prvih treh letih življenja je potrebnih šest mesecev dojenja, ki pa zmanjša tudi pojav alergij v odraslosti.« Razlike med dojenimi in nedojenimi otroci so bile tako velike, da bi naj presegale vpliv genetskih predispozicij.

V raziskavi se je ekcem manj pogosto in v milejši obliki pojavljal pri dojenih otrocih, še posebej  pri otrocih mater, ki so bile na strogi (hipoalergeni) dieti.

Saarinen UM, Kajosaari M. “Breastfeeding as prophylaxis against atopic disease: prospective follow-up study until 17 years of age.” Lancet. 1995; 346:1065-69.

Chandra R.K., “Influence of Maternal Diet During Lactation and the Use of Formula Feed an Development of Atopic Eczema in the High Risk Infants”. Br Med J. 1989

Pri dojenih otrocih je obdobje polivanja veliko krajše kot pri nedojenih.

Heacock, H.J. “Influence of Breast vs Formula Milk in Physiologic Gastroesophageal Reflux in Healthy Newborn Infants”. Jour. Pediatr Gastroenterol Nutr, 1992 January; 14(1): 41-6

Nedojenje je lahko eden izmed dejavnikov tveganja za multiplo sklerozo.

Dick, G. “The Etiology of Multiple Sclerosis.” Proc Roy Soc Med 1989;69;611-5

Pri dojenih otrocih se dimeljska kila pojavlja redkeje iz nejasnega razloga.

Možna je povezava s pogostejšim napenjanjem trebušne stene ob joku pri nedojenih otrocih, dojeni naj bi se hitreje potolažlili (to seveda ni pravilo).

Materino mleko sicer vsebuje gonadotropin sproščujoč hormon, ki vpliva na dozorevanje funkcije testisov.

Pisacane, A. “Breast-feeding and inguinal hernia” Journal of Pediatrics 1995:

Vol 127, No. 1, pp 109-111

Dojenje nudi otroku optimalne izkušnje za vsa čutila. Novorojenček med dojenjem pričenja materi zreti v obraz (na tej razdalji z naročja tudi najbolje vidi in najbolj ga zanimajo obrazi). Med dojenjem se dotika njene kože, stik s kožo pa je za dojenčka izjemnega pomena. Med dojenjem lahko posluša mamin glas, ki ga od vseh (še iz maternice) najbolj pozna ter ga zato navdaja z občutkom varnosti. Dojenček med dojenjem tudi okuša nove okuse, zelo dobro pa tudi vonja. Najljubši mu je seveda materin vonj.

Psihomotorni in socialni razvoj dojenih otrok se razlikuje od nedojenih in vodi v prednosti psihomotornih in socialnih spretnosti pri 12 mesecih.

Prav tako imajo v isti starosti otroci boljše kognitivne sposobnosti.

Baumgartner, C.,”Psychomotor and Social Development of Breast Fed and Bottle Fed babies During their First year of Life”.

Acta Paediatrica Hungarica, 1984

Baumgartner, C., “Psychomotor and Social Development of Breast Fed and Bottle Fed babies During their First year of Life”. Acta Paediatrica Hungarica 1984; 25(4): 409-17

Novejše študije nakazujejo povezavo med dojenjem in manjšim tveganjem za vedenjske motnje pri otroku; dojenje naj bi zmanjšalo tveganje za kasnejši razvoj hiperaktivnostnega sindroma oziroma motnje pozornosti (ADHD) pri otroku.

Aviva Mimouni-Bloch A et al. Breastfeeding May Protect from Developing Attention-Deficit/Hyperactivity Disorder. Breastfeeding Medicine, 2013.

“Breastfed children are less likely to develop ADHD later in life, study suggests.” American Friends of Tel Aviv University. ScienceDaily, 22 July 2013.

Matere, ki izključno dojijo, običajno še nekaj časa ne dobijo prave menstruacije, s tem pa je manjša mesečna izguba krvi in železa, ki je pri ženskah pogosto razlog za slabokrvnost.

Izključno doječe matere v povprečju dobijo nazaj mesečno perilo 14 ali več mesecev po porodu.

“Mother Nature Loves Breastmilk” D. Michels, Pub. various periodicals, available on Internet at greenbm.htm

Večino mamic (vsaj po začetnih prehodnih težavah) dojenje navdaja z zadovoljstvom in ponosom. Lažje sprejmejo tudi spremembe, ki sta jih pustila na telesu nosečnost in porod, saj se zavedajo, da njihovo telo in prsi opravljajo tako pomembno nalogo.

Materino mleko vsebuje naravne protimikrobne sestavine. Mnoge matere prisegajo na kapljico mleka v dojenčkovo nadraženo oko, ki hitro odpravi težavo.

Nekaj kapljic mleka naj bi pomagalo pri hitrejšem celjenju površinskih ran na koži.

Natančna kemijska sestava materinega mleka še vedno neznana. Materino mleko vsebuje ogromno število snovi (več kot 400 do seaj znanih), vendar njihova vloga še ni raziskana. Vedno več raziskav ugotavlja velik pomen posameznih snovi za razvoj in zdravje otroka.

Po drugi strani pa so »dojenčki, hranjeni z nadomestnim mlekom, odvisni od izdelkov, ki se med seboj precej razlikujejo in vsebujejo premalo nujnih hranil in drugih snovi.«
Walker, R.N., International Board Certified Lactation Consultant, The Journal Of Human Lactation, Sept 1993

Raziskave ugotavljajo, da se mleko razlikuje glede na spol dojenčka, in sicer mleko za dojenje sinčkov naj bi imelo večjo vsebnost maščob kot mleko za hčerkice. Razlog je v potrebah moškega spola po bolj kalorični hrani, saj naj bi fantje razvili močnejšo konstitucijo. V primeru manj ugodnega okolja in večje ogroženosti dojenčkov, pa naj bi bilo bolj hranljivo mleko za hčerke.

Fujita M, et al. In poor familys, mothers milk is richer for doughters than sons, American journal of physical antropology, 2012

Izkušnje govorijo o manj neprijetnem vonju blata pri dojenih otrocih.

Tako pravijo tisti, ki se vsak dan srečujejo z dojenčki. Gotovo pa vsakemu staršu najbolj diši ravno njegov dojenček.

Če sem vam zdi, da je dojenje modna muha, naj vas spomnimo, da obstaja dlje kot obstajamo ljudje. Človeški dojenček je še bolj nebogljen in še dlje odvisen od maminega objema in mleka kot mladički drugih sesalcev. Razlog je tudi v tem, da se vsi človeški mladički rodijo prezgodaj in premalo pripravljeni za življenje zunaj maternice. Dojenje in bližina sta tista opora, ki jo najbolj potrebuje, ko se dojenček rodi, da lahko potem z zaupanjem spoznava svet ter počasi postaja samostojen.

Morda ne veste, toda velikost prsi nima nikakršne veze z zmožnostjo dojenja (če imate zelo veliko oprsje je lahko dojenje celo težje kot če imate košarico A). Čeprav razlog ni najbolj tehten, je marsikatera mamica vesela bolj polnih dojk ob dojenju, ali pa jo samo dojenje navdaja z dodatnim občutkom ženstvenosti. Pri vdrtih bradavicah je včasih potrebna pomoč nastavkov za dojenje, ki pa je lahko le začasna.

V naši družbi se dojke pretirano seksualizira, zato se pozablja kakšna je njihova osnovna funkcija. V medijih in na vsakem koraku videvamo ženske s skoraj popolnoma razgaljenimi prsmi, po drugi strani pa si še vedno marsikatera mama ne upa ali jo je sram podojiti svojega otroka v javnosti. Kakšna škoda.