Ali je kdaj res prezgodaj, da greš z novorojenčkom ven?
Verjetno ste se skoraj vse po porodu spraševale, kdaj prvič z novorojenčkom ven na sprehod ali samo ven, morda celo na daljšo pot? Patronažne sestre in tudi zdravniki pri nas svetujejo, da vsaj tri tedne počivamo in tudi otroka vsaj toliko časa ne izpostavljamo nevarnim zunanjim vplivom. Torej, tri tedne moramo biti mi in naš novorojenček zaprti med štirimi stenami. Po tem času pa smo že v solidni kondiciji, tako mi mamice kot tudi naš otrok.
Pa mislite, da so vsi takšnega mnenja? Poglejmo pripoved neke mamice:
Na poti domov iz porodnišnice, potem ko sem rodila tretjega otroka, smo se skupaj z otroki ustavili na večerji. Ja, tudi moja novorojenčica. Ona sicer ni naročila ničesar, sem pa prepričana, da se je imela vseeno lepo. Večino časa je prespala.
Naslednji popoldan smo peljali vse tri otroke v telovadnico. Tega dne ne bom pozabila zaradi neverjetnega strmenja ljudi okoli nas. Kot da bi nosila vesoljca v pestunji.
Neki moški je celo prišel k meni s vprašanjem, če moram biti zunaj s tako majhnim otrokom. Rekel je, da je njegova žena doma z novorojenčkom, za katerega nimajo v načrtu vsaj nekaj tednov, da gre iz hiše. Ugibam, da je bila zaradi tega dobre volje! Domnevam, da njen mož ne bi odobril niti moje odločitve nekaj dni kasneje, ko sem skupaj s svojo novorojenko odpeljala starejši hčeri na poletni tabor! Ob prihodu v tabor sem zopet na sebi čutila ogromno dvomljivih pogledov.
Psst, tam je ženska, ki nosi vesoljca!
Da bom poštena, veliko drugih staršev je bilo navdušenih ob pogledu na mojo novorojenko in ni delovalo, da mislijo, da je odločitev, da jo peljem ven, čudaška. Vendar tega si jaz nisem ravno izbrala. Nimam pomoči, moja družina živi daleč stran in moj mož je moral v službo. Tako da sem se v resnici odločala med tem ali naj otroka pustim doma samega (slaba odločitev) ali naj jo vzamem s seboj v kamp, da dostavim starejši punci.
Predvidevam, da bi lahko starejši punci pustila doma in odpovedala kamp. Vendar to ni ravno pošteno do njiju. Samo zato, ker smo dobili novega člana v družino, onidve ne moreta več početi stvari, v katerih uživata? Ne. Nisem želela, da bi zamerili njuni manj kot teden stari sestrici. Veliko časa bo še za to pozneje.
Tako da, ja, svojo novorojenko sem peljala takoj ven. In zelo neprijetno bi mi bilo povedati moškemu, ki je pristopil k meni v telovadnici, da še preden je moja hčerka imela 6 tednov, smo jo odpeljali na 10-urno potovanje na obisk k moji družini. Ostali smo en teden.
Upam, da bo do takrat, ko se vrnemo nazaj domov, njegova žena že uspela peljati otroka ven!
To je njena zgodba. Kakšna pa je vaša? Ste se držale navodilom patronažne sestre oz. vašega zdravnika ali ste ubrale svojo pot ? Ali si danes lahko sploh privoščimo uporabljati svojo lastno glavo in ne slepo slediti vsem navodilom, ki jih dnevno dobivamo od takšnih in drugačnih strokovnih delavcev? Podelite z nami vaše mnenje.