Delo in otroci so eden najpogostejših izhodov
Ta prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo
Piše Dr. Tadeja Milivojevič Nemanič, Imago terapevtka
Z možem sva v 2 letih dobila kar 3 otroke. Najprej deklico in točno čez 2 leti še dvojčici. V tem času sva se selila in začela z gradnjo hiše. Gradnjo je prevzel mož, otroke in gospodinjstvo pa jaz. Tako je bilo najprikladneje. Vsak je opravljal svoje stvari najbolje kot jih je vedel in znal, nihče se ni vtikal v drugega, o narejenem sva si tudi kaj povedala. On meni, kako napreduje gradnja, kateri mojstri so prišli, kateri zamujajo, kaj morava kupiti, se odločiti. Jaz njemu kako se dojenčici razvijajta, koliko sta spali, kaj sta jedli, s čim me je presenetila najstarejša, kaj se je novega naučila, kaj je ušpičila. Hvaležna sva bila, da eden drugemu lahko prepustiva tako velik in pomemben del. Na samo, da lahko prepustiva, temveč, da se eden na drugega tozadevno lahko zaneseva.
Ob vsem tem za naju ni bilo časa oziroma si ga nisva znala vzeti. Postajala sva kronično preutrujena. Razen »tehnikalij« počasi med nama ni bilo ničesar več. Najprej je odpadla živost, kajti zanjo moraš biti spočit. Počasi je usahnila tudi želja po tem, da bi bila skupaj. Meni je bilo bolj varno in pomembno biti z otroci, njemu v službi ali na hiši.
To so področja, kjer vedno lahko narediš še kaj. Ta »še kaj« sva prav iskala. In še iz okolice sva dobivala potrdila, da sva res v redu. Jaz sem se non-stop ukvarjala z otroki, branje, ustvarjanje, igranje – prava Mama, on je delal nadure in potem dolgo v noč preučeval ponudbe, iskal mojstre in nadzoroval opravljeno delo – res vzoren Mož.
V tistem obdobju verjetno ne bi bila sposobna na nekajdnevni dopust iti sama, kajti kaj naj bi drug z drugim sploh počela? Bila sva zgolj še sostanovalca. Spomnim se, da sem kar nekajkrat, ko je on prišel in želel biti z menoj ali mi pokazati kaj v zvezi z najino hišo, raje izbrala otroke: ali ne vidi, da me rabijo, ali ne vidi, da ravno nekaj delamo, zdajle pa res ne, ker … Tudi sama sem z njegove strani pogosto doživela podobno. Na moje vprašanje, kdaj bo prišel spat ali kdaj bo z nami z otroki, je pogosto odgovoril, da mora samo še to ali ono, ali ne vidim, da je ravno sredi nečesa, da mora preveriti še n-to ponudbo, …
Svoj čas in energijo sva raje usmerjala – in to prekomerno – v nekaj drugega oziroma drugam kot v najin odnos. Je še kdo, ki mu je to znano?
To sta zgolj 2 izhoda, ki pa se ju zelo pogosto poslužujemo. Otroci so stereotipno ženski izhod, delo pa moški. Včasih je zelo težko oceniti ali to, kar počnemo, je izhod ali ne, kajti za otroke je treba skrbeti in pot do denarja je pri večini povezana z delom. Vendar, če smo le dovolj iskreni sami s seboj, določena dejavnost postane izhod takrat, ko svoj čas ali energijo dolgoročno raje usmerjamo tja kot v odnos.
Katere izhode poznamo?
Izhodi so lahko kakršnekoli dejavnosti, s katerimi se ukvarja eden ali oba partnerja in ki rezultirajo v tem, da na koncu za partnerja in odnos ne ostane več niti dovolj časa niti resursov.
Oglejte si spodnji seznam, na katerem so napisani zgolj nekateri izhodi – zgolj za orientacijo, saj, kot sem že povedala, je izhod lahko karkoli. Pomislite, katerega od njih prepoznate pri partnerju, pri prijateljih, v primarne družine in … pri sebi?
- Berem knjige, časopise.
- Izginem v garažo.
- Se ure pogovarjam po telefonu.
- Pretirano se ukvarjam z otroki.
- Obiskujem prireditve, razstave, …
- Odhajam k svoji materi/ staršem.
- Imam ljubimca.
- Se izogibam pogleda z očmi.
- Nakupujem.
- Zaspim na kavču.
- Izobražujem se.
- Pozno prihajam domov iz službe.
- Z mislimi sem vsepovsod, kadar se ljubim.
- Skrbim za zdravo življenje naše družine.
- Ne prenesem dotika.
- Vsak večer pijem alkohol.
- Lažem.
- Izogibam se spolnosti.
- Pretirano pospravljam.
- Vsak dan tečem.
- Načrtujem zadeve brez partnerja.
- Kritiziram.
- Dobivam se s prijatelji.
- Nepozoren sem do partnerja, ko mi nekaj pripoveduje.
- Preziram.
- Zapiram se vase.
- Ločeno odhajam v posteljo.
- Rešim vse križanke.
- Ob večerih opravljam poslovne pogovore, službene stvari.
- Vsak večer sem na internetu, facebooku …
- Igram računalniške igrice.
- Življenje prebijem na športnih igriščih in fitnessu.
- Pozno v noč sedim pred televizorjem.
- Gledam pornografske vsebine.
- Vedno me boli glava.
- Vsak konec tedna lovim ribe.
- Imam ločeno spalnico.
- Nenehno sanjarim.
- Se omamljam.
- Vsak dan kofetkam.
- Imam pogoste službene poti.
- Ukvarjam se z dobrodelnimi dejavnostmi.
Pomislite, če poznate še kake izhode. Predvsem poglejte nase (ne toliko na partnerja). Katere poleg omenjenih občasno uporabljate vi sami? V vsakem odnosu so obdobja, ko nekatere dejavnosti postanejo izhod.
Izobraževala sem se tudi pri danskem družinskem terapevtu Jesperju Juulu, iz v čustva usmerjene terapije za pare pri dr. Leanne Campbell iz Kanade ter iz TRE, Vaj za sproščanje napetosti, stresa in travme, pri ga. Jelki Slapar.
- Ne želim povedati, da sem bolna - 3. 5. 2022
- Po vsakem družinskem slavju sem na smrt utrujena - 3. 5. 2022
- Snaha ne dovoli, da bi sin k meni hodil na kosilo - 3. 5. 2022
