Odtujenost med partnerjema po rojstvu otroka

Odgovorno starševstvoTa prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.
Povezava do predstavitve >>> Odgovorno starševstvo
Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo

Odtujenost med partnerjema po rojstvu otroka

Pišeta Lea in Nina Beznik

Če želimo imeti dobre odnose na splošno, še posebej pa s partnerjem, potrebujemo osnovno, zemeljsko energijo (matriks). Žal nam večina situacij, obveznosti, odnosov, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju, porablja energijo. Če potrošimo veliko energije, sčasoma to privede najprej do izčrpanosti in kasneje lahko celo do izgorelosti. Ko se soočamo s pomanjkanjem energije, ne zmoremo in ne premoremo moči, da bi negovali odnos s partnerjem.

Otrok že v maternici, še posebej pa po porodu in potem skozi celotno obdobje otroštva, do petega leta pa še posebno, potrebuje veliko mamine energije za svoj razvoj. In mama nagonsko želi vso svojo energijo ponuditi otroku. Kar je seveda povsem naravno, pravilno in usklajeno z naravo.

Kaj pa se takrat dogaja z odnosom med staršema?

Moški so zelo pogosto »priklopljeni« na energijo ženske. Od tu tudi rek, da za vsakim uspešnim moškim stoji uspešna (beri: energetsko dobro postavljena) ženska. Če je ženska tista, ki »hrani« in energetsko podpira partnerja in je sama že v pomanjkanju z matriksom, bo partnerja povsem nezavedno želela odriniti in s tem zagotoviti otroku, da dobi več. V taki situaciji je moški lahko zelo prizadet, jezen na partnerko in celo jezen ali ljubosumen na otroka, ki mu je »vzel« energijo, ki jo je prej dobival od partnerke.

Vse to se dogaja povsem nezavedno in pogosto v primerih, ko smo bili v otroštvu prikrajšani za energijo in pozornost staršev (v obdobju od rojstva do tretjega leta predvsem za pozornost mame) ali pa nismo dobivali dovolj ustrezne hrane. Pogosto pri partnerju želimo ta manko zapolniti in nam je seveda zelo težko in boleče, če te energije, pozornosti ni več v zadostni meri.

Torej, če partner ne dobiva več dovolj energije od partnerke, to lahko vodi v zamere, jezo, prepire. Poleg tega pa, če je mama izčrpana, nezavedno pričakuje, da bo partner to energijo od nekje pridobil in »nahranil« njo, da bo lahko ona to ponudila svojemu otroku. Ker ji partner, ki je tudi sam v pomanjkanju, ne more zagotoviti, postane jezna in partnerja odriva od sebe. Iz tega razloga se partnerja lahko povsem nezavedno kaznujeta na različne načine: se umikata drug pred drugim, ne želita govoriti, pride do različnih izbruhov in očitanj. Pa pravzaprav nobeden od njiju ne ve, zakaj se tako vedeta.

Marsikateri moški, ko začuti, da ni več dovolj energije še zanj, se sam odmakne od partnerke. Je užaljen, prizadet, a razume, da otrok to rabi, obenem pa ga spremlja bolečina, občutek zapuščenosti, ki s časoma privede do odtujenosti.

Da bo morda malo bolj jasno razumljivo, pojasnimo vse skupaj na primeru s hrano:

Ženska je vsak dan spekla hlebec kruha. In vsak dan je moški dobil ta hlebec kruha. Že to ni bilo veliko, ampak vsaj malo se je najedel in okrepil. Ko se rodi otrok, ženska želi dati kruh otroku, saj ve, da ga bo še zanj komaj dovolj, da ga bo nahranila, in partnerju ponudi samo skorjico ali pa še to ne. Partner, ki je lačen, želi svoj kruh, in ker ga ne dobi, je užaljen in jezen na partnerko, zakaj ga ni spekla več. A se žal ne zaveda, da za vsak dan sproti komaj nabere sestavine in porabi zadnje mrvice moke.

Seveda bi bilo idealno, da bi se oba tega zavedala in bi partner poskrbel, da bi si spekel svoj kruh (se oskrbel z energijo) in morda bi ga lahko spekel še malo več, da bi s tem pomagal partnerki nahraniti otroka.

Lea & Nina Beznik

Lea & Nina Beznik

Sva sestri in najino poslanstvo je pomagati otrokom in mladostnikom pri premagovanju vedenjskih, čustvenih, psihosocialnih ter učnih izzivov. Skupaj s starši skušava reševati različne stiske povezane z družinoiniščemo odgovore na vzgojna vprašanja.

Več informacij na Platea.
Lea & Nina Beznik
Ocena:
[Skupaj: 1 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Lea & Nina Beznik

Lea & Nina Beznik

Sva sestri in najino poslanstvo je pomagati otrokom in mladostnikom pri premagovanju vedenjskih, čustvenih, psihosocialnih ter učnih izzivov. Skupaj s starši skušava reševati različne stiske povezane z družino in iščemo odgovore na vzgojna vprašanja.

Dodaj odgovor