Kako do več samozavesti?

Odgovorno starševstvoTa prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.
Povezava do predstavitve >>> Odgovorno starševstvo
Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo

Kako do več samozavesti?

Samopodoba, samospoštovanje, samozavest

Samopodoba je organizirana celota lastnosti, potez, občutij, podob, stališč, sposobnost, za katere je značilno, da jih posameznik pripisuje samemu sebi. Z njimi posameznik uravnava in usmerja svoje ravnanje; so v tesni povezavi z obstoječim vrednostnim sistemom posameznika ter z vrednostnim sistemom ožjega in širšega družbenega okolja;
Samospoštovanje je vrednostni vidik samopodobe, je celota pozitivnih ali negativnih stališč posameznika do sebe in celota občutij, s katerimi doživlja samega sebe ter usmerja svoje ravnanje.
Samospoštovanje in pozitivna samopodoba sta izredno pomembna za ohranjanje duševnega zdravja, povezana sta tudi s subjektivnim zadovoljstvom z življenjem ter količino prijetnih čustev, napovedujeta pa tudi zadovoljstvo v partnerskem odnosu.

Samozavest je zaupanje vase, v svoje sposobnosti in znanje. Če hočemo biti samozavestni, pa moramo najprej dobro poznati sebe, svoje misli, čustva, občutja, prepričanja, vzorce, vedenja. Vedeti moramo tudi, kaj si v življenju želimo, kako bi lahko dosegli naše cilje. Poti do tja pa so različne, in v tem tednu boste dobili nekaj idej, kako se spoprijeti s temi nalogami.

Zakaj je krepitev samozavesti (pozitivne samopodobe in samospoštovanja) tako pomembno?

Ker so pomanjkljiva samozavest, nizki samopodoba in samospoštovanje v ozadju skoraj vseh oblik težav v duševnem zdravju ali pa so z njimi pomembno povezane!

Samozavest temelji na pozitivni samopodobi in visokem samospoštovanju. Po nekaterih teorijah naj bi se samospoštovanje razvijalo v skladu z razvojem temeljnega zaupanja, ki ga otrok vzpostavlja v zgodnjem otroštvu (od rojstva do približno prvega leta) preko odnosa s staršem. Kasneje pa je pod vplivom sporočil od družbe, izkušenj z drugimi in splošno od izkušenj, od duševnega stanja posameznika, osebnostnih lastnosti in naše drugačnosti od drugih.

Prvi zametki samopodobe

O prvih zametkih samopodobe lahko govorimo nekje od 26. do 30. meseca starosti, kar je skladno tudi z razvojem možganskih struktur, ki omogočajo koncept podobe o samem sebi. Pozitivna samopodoba se razvije, če so otrokovi starši “dovolj dobri” – da poskrbijo za zadovoljevanje njegovih potreb, mu izkazujejo ljubezen, a hkrati tudi skrbijo za varnost v obliki meja in pravil. Z drugimi besedami, da ima dovolj dobre izkušnje s samim seboj in drugimi. Nekje okrog tretjega leta otrokove starosti lahko govorimo o integraciji pozitivnih in negativnih značilnosti o sebi, drugih in o svetu, ki so temelj podobe o sebi.

Ker se omenjene lastnosti gradijo od rojstva (ali pa verjetno že v obdobju pred rojstvom), pa so zelo zakoreninjeni, in jih ni mogoče hitro spreminjati. Zato vam pri krepitvi samozavesti svetujem veliko potrpežljivosti in da ne obupate prehitro.

Samozavest si stalno gradimo, lahko jo tudi izgubimo ob več stresnih dogodkih ali travmatičnih izkušnjah (npr. medvrstniško nasilje, ločitev staršev, zanemarjanje in zlorabe, konflikti in nasilje v družini, ponižanje, telesna in duševna bolezen, izguba pomembnih oseb, nezgode, težki življenjski izzivi).

Samozavest si krepimo tako, da smo aktivni v smeri doseganja naših ciljev, pa tudi z zaupanjem, da nam bo uspelo cilje doseči.

Strah

Ponavadi pa nas pri doseganju naših ciljev ovira STRAH. Strah pred neuspehom, strah pred negativno kritiko, strah pred negativnim vrednotenjem s strani drugih ljudi.

Napišite si, kaj se lahko zgodi najhujšega, če se lotite doseganja vaših ciljev, vaših želja, zadovoljevanja vaših potreb?

Se bo svet sesul? Boste umrli? Vas bodo vsi zapustili? Ne? Se mi je zdelo, da ne. Naši strahovi so v naših glavah ponavadi veliko prenapihnjeni, ko pa jih ubesedimo oz. napišemo, pa postanejo veliko manjši ali včasih kar izginejo. In to nam tudi pomaga, da se jih lažje lotimo. Ste že začeli?

Kaj bi pa vi počeli v svojem življenju, če bi bili bolj samozavestni? Bi zamenjali službo? Bi bili bolj prijazni do sebe? Bi postavili mejo partnerju in otrokom? Bi se zavzeli zase v situacijah, ko vas nekdo žali, omejuje, širi laži o vas? Delite z nami v komentarjih, ali pa si predstavljajte v mislih oz. napišite na list papirja. Ste?

Kako gradimo samozavest?

Skrivnost je v tem, da si samozavest gradimo skozi našo aktivnost. Torej – zamenjajte službo, bodite bolj prijazni do sebe, postavite mejo partnerju, prijateljem, otrokom, poskrbite zase. Potem se boste počutili in tudi boste bolj samozavestni – ker vam je uspelo doseči nekaj, kar je za vas strašljivega. Ponosni boste nase, kar vam bo dalo še več zagona, da se lotite tudi drugih, za vas strašljivih ali celo trenutno nemogočih zadev.

Sram

SRAM je čustvo, ki je verjetno eno od najmanj prijetnih in ravno zato se ga skušamo čim bolj izogibati. Kadar čutimo sram, se počutimo popolnoma neustrezne kot oseba. Popolnoma nas onesposobi in nas sili k umiku in pretrganju povezanosti z drugimi. Samo pomislite, kako se telo kar zakrči ob sramu. Posameznik, ki pogosto čuti sram, ima tudi nizko samopodobo, samospoštovanje in samozavest.

Sram je eno od najmanj koristnih čustev, saj se zaradi njega počutimo popolnoma neustrezne – velikokrat je tudi v ozadju samomorilnih teženj. Koristi nam le takrat, kadar nas ustavi, da ne naredimo skrajno nemoralnega ali kriminalnega dejanja.

S sramom pa najlažje kontroliramo druge – če jih osramotimo zaradi nekega njihovega vedenja, lastnosti, ali celo osebe kot celote. Zato je sramotenje tako pogosto uporabljano, ker na lahek način pridemo do hitrih in učinkovitih rezultatov.

Pri vzgoji vaših otrok in v medosebnih odnosih zato uporabljajte čim manj sramotenja, saj z njim lahko naredite veliko škode, včasih tudi nepopravljive. Zelo pogosto otrok občuti sram, če rečemo le: “Noben se ne joče, samo ti.” Sramotenje ključno vpliva na otrokovo samopodobo, samospoštovanje in samozavest.

Če pa vas kdo sramoti, le to ozavestite in si prizadevajte, da bi v takih odnosih spremenili komunikacijo (seveda ni odvisno samo od vas – razen v odnosu z otrokom) ali pa jih v skrajnem primeru, ko ste poskušali že vse, prekinite.

Občutek krivde

Veliko oviro pri pridobivanju samozavesti nam predstavljajo tudi OBČUTKI KRIVDE. Pojavljajo se predvsem takrat, ko poskušamo poskrbeti zase in hkrati moramo zavrniti druge. Daje nam občutek, da smo sebični in nas silijo, da moramo najprej poskrbeti za druge, in potem šele zase. Če na ta način ravnamo večino svojega življenja, se samo razdajamo, in nič ali le malo zahtevamo zase, potem bomo prej ali slej postali izčrpani, izmučeni in brez samozavesti. Seveda so situacije, ko moramo najprej poskrbeti za drugega – ponavadi so to naši otroci. Vendar moramo ob tem skrbeti tudi zase. Saj veste kakšna navodila podajo na letalu glede kisikove maske – najprej sebi, nato otroku.

Občutki krivde so večinoma nekoristni – dajejo nam občutek, da ne moremo nič spremeniti glede svojega vedenja, čustvovanja in misli. Če pa začnemo sami pri sebi uporabljati izraz ODGOVOREN SEM, potem se nam je veliko lažje spopasti s tegobami ali se lotiti česa novega. Poskusite pri sebi zamenjati ta dva izraza, in opazujte, kakšna občutja in misli vzbudita v vas.

Velikokrat si rečemo, da bi bili bolj samozavestni, če bi se drugi do nas obnašali spoštljivo in nas videli kot samozavestne. Vendar je proces pridobivanja samozavesti v ODRASLI DOBI ravno obraten, kot pri otroku. Najprej moramo delati v smeri večje samozavesti, in nato nas bodo tudi ostali obravnavali tako. Tudi naši otroci. Kot odrasli namreč lahko spremenimo samo sebe – svoja prepričanja glede sveta, svoje vedenje, svoje odzive, drugih pa ne moremo. Se pa ponavadi preko sprememb pri sebi začnejo avtomatično dogajati spremembe tudi pri ljudeh okoli nas. Ali pa ne zdržijo tega in nas zapustijo. Razen naši otroci – ti nam avtomatično sledijo.

TOREJ, ČE HOČETE IMETI SAMOZAVESTNE OTROKE, JIM BOSTE NAJBOLJ POMAGALI, ČE BOSTE TUDI SAMI SAMOZAVESTNI.

Teja Bandel Castro

Teja Bandel Castro

Sem mag. Teja Bandel Castro, specializantka klinične psihologije in psihoterapevtka. Zaposlena sem v CIRIUS Kamnik, kjer opravljam psihološko diagnostiko ter nudim psihološko podporo in pomoč otrokom in mladostnikom s posebnimi potrebami in njihovim družinam.

Psihoterapevtska znanja imam iz partnerske in družinske ter vedenjsko kognitivne terapije na spodaj navedenih področjih. Najdete me tudi kot sodelavko Inštituta Addictiva, administratorko v Facebook skupini Sočutno partnerstvo, občasno sodelujem s pisanjem prispevkom na blogu Mamina dlan, imam YouTube kanal (Teja Bandel Castro) ter izvajam predavanja in delavniceiz naslednjih področij: otroci in mladostniki s posebnimi potrebami (ADHD, gibalno ovirani, motnje avtističnega spektra, vedenjske in čustvene težave), njihovi starši in sorojenci, anksiozne motnje, depresija, duševne težave povezane s kroničnimi boleznimi, konflikti v partnerstvu in družini, soodvisni partnerski odnosi ter programi za izboljšanje samozavesti.

Dosegljiva sem na email naslov teja@addictiva.si ali na tel. št. 031 013 613.
Teja Bandel Castro

Latest posts by Teja Bandel Castro (see all)

Ocena:
[Skupaj: 1 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor