Zgodnje poporodno obdobje – stiska po travmatičnem porodu

Odgovorno starševstvoTa prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.

Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo

Zgodnje poporodno obdobje - stiska po travmatičnem porodu

Čeprav je osrednja tema današnjega tedna starševstvo po travmatični izkušnji se mi zdi pomembno, da dotaknemo tudi tistih prvih dni, tudi tednov, po porodu. Znano je, da na zgodnje poporodno obdobje lahko vplivajo naše pretekle izkušnje kot tudi doživljanje nosečnosti in tudi sama porodna izkušnja.

Zato je pomembno, da si ženske že tekom nosečnosti poiščejo ustrezno strokovno podporo, ki se bo idealno nadaljevala tudi med in po porodu. V to naj bodo vključeni strokovnjaki z različnih področij, ki imajo ustrezno znanje in izkušnje.

V poporodnem obdobju se pri ženski lahko pojavi večja stiska, če je imela travmatičen porod, če je med porodom doživela flaschback (nenadni, neprijeten spomin na preteklo zlorabo) ali pa če so se pojavili med porodom kakšni drugi sprožilci, ki so prebudili spomin na preteklo zlorabo. Obdobje materinstva naj bi bilo eno tistih, ko ženska z izkušnjo spolne zlorabe lahko najde moč za okrevanje, vendar pa se lahko v tem obdobju pojavijo močna negativna čustva, katastrofične misli, razvije se lahko poporodna depresija ali anksioznost …

Ženska se lahko zaradi negativne porodne izkušnje, kjer so se ponovila občutja, dotiki, besede podobna tistim med zlorabo, prične zapirati vase, lahko prične zavračati preglede pri zdravnikih, v nekaterih primerih pa lahko prične zavračati tudi dojenčka (zaradi želje po zaščiti le-tega, saj se zaveda, da jo obhajajo negativne, temne misli). V kolikor pri sebi opažate kaj od napisanega, si poiščite ustrezno psihiatrično pomoč, da zagotovite varnost sebi, otroku in drugim. Vse omenjeno pa je le znak prebujanja stiske, ki je lahko povezana s preteklo travmatično izkušnjo.

V poporodnem obdobju je predvsem pomembno, da se ženska pogovori o svoji izkušnji s strokovnjakom, znotraj podporne skupine za mamice ali pa znotraj njej lastnega podpornega kroga ljudi.

Po mojih izkušnjah je pogosto tudi to, da se ženske v tem času zaradi vseh ostalih izzivov odločijo, da otroka ne bodo dojile ali pa v dojenju najdejo neko oporo, nek dokaz zase, da njihovo telo nekaj zmore. Ženske tudi pogosto opisujejo, da je dojenje za njih boleče, vmes se pojavijo negativne misli ali pa celo misli, ki jih vzburjajo. Kakršenkoli že je razlog za to, da se ženska odloči za dojenje ali za adaptirano mleko je pomembno, da pri tem prejme ustrezno podporo tako s strani okolice kot s strani zdravstvenih delavcev in drugih vključenih v njeno obravnavo.

V kolikor je partnerski odnos funkcionalen in varen. je dobro, da tudi partner ve za preteklo izkušnjo partnerice, saj ji bo tako v tem občutljivem obdobju lažje stal ob strani.

Drugi izzivi, ki se lahko pojavijo:
– močan strah, da bi kdo ranil/zlorabil otroka;
– zadržki pri skrbi za otroka (predvsem je problematično previjanje, kopanje);
– strah, da bi se neprimerno dotikala otroka ali pa mu kakorkoli škodovala;
– nezaupanje v druge ljudi okoli skrbi za otroka;
– nenehno podoživljanje lastne zlorabe (najpogosteje so spomini/podoživljanja najbolj intenzivna takrat, ko je otrok enake starosti kot je bila ženska, ko se je zloraba začela) …

Spremljajte naše strokovnjake v fb skupini Odgovorno starševstvo …

Klavdija Slapar

Klavdija Slapar

Sem mama dveh otrok, študentka Zakonskih in družinskih študij in diplomirana babica. Odkar sem prvič stopila v stik z nosečnicami, porodnicami in družinami nasploh, izvajam razna predavanja, šole za starše, skupine za mamice, svetovanja za nosečnice s partnerji ter za starše, ki se soočajo predvsem z izzivi zgodnjega poporodnega obdobja, ipd. Sem ena izmed administratork Facebook skupine Sočutno partnerstvo, kjer v skupini odgovarjam na anonimna vprašanja članov. Poleg tega sodelujem tudi pri projektu Sočutno varstvo otrok.

Moj osnovni interes je ozaveščanje, raziskovanje in svetovanje na področju spolnih zlorab, predvsem v povezavi z obporodno oskrbo ter prenatalnim in postnatalnim obdobjem. Prav tako iz teh področij pripravljam tudi magistrsko nalogo, saj menim, da je miren in sočuten začetek življenja nekaj kar si zaslužijo vsi otroci kot tudi starši, ki se ob rojstvu otroka soočajo z različnimi izzivi ter lastnimi ranami iz otroštva.
Klavdija Slapar
Ocena:
[Skupaj: 1 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Klavdija Slapar

Klavdija Slapar

Sem mama dveh otrok, študentka Zakonskih in družinskih študij in diplomirana babica. Odkar sem prvič stopila v stik z nosečnicami, porodnicami in družinami nasploh, izvajam razna predavanja, šole za starše, skupine za mamice, svetovanja za nosečnice s partnerji ter za starše, ki se soočajo predvsem z izzivi zgodnjega poporodnega obdobja, ipd. Sem ena izmed administratork Facebook skupine Sočutno partnerstvo, kjer v skupini odgovarjam na anonimna vprašanja članov. Poleg tega sodelujem tudi pri projektu Sočutno varstvo otrok. Moj osnovni interes je ozaveščanje, raziskovanje in svetovanje na področju spolnih zlorab, predvsem v povezavi z obporodno oskrbo ter prenatalnim in postnatalnim obdobjem. Prav tako iz teh področij pripravljam tudi magistrsko nalogo, saj menim, da je miren in sočuten začetek življenja nekaj kar si zaslužijo vsi otroci kot tudi starši, ki se ob rojstvu otroka soočajo z različnimi izzivi ter lastnimi ranami iz otroštva.

Dodaj odgovor