Nosečniški dnevnik 2: 16. teden nosečnosti

Nosečniški dnevnik 2: 16. teden nosečnosti

Teža: še vedno 1,5 kg več kot prej

Obseg: 79,7 cm

Simptomi: In se je začelo. Do sedaj sem le ob kihanju in kašljanju začutila zategovanje, zdaj pa je že parkrat na dan čutiti špikanje in podobno. Prebava je na vsake toliko popolnoma zmedena, zato zjutraj na tešče spijem 2 dcl, zvečer pa 1 dcl donata. Zaenkrat mi tako še najbolj ustreza.

Folna kislina: Do sedaj sem redno jemala Tifol. In ga bom še naprej. Ker se mi zdi, da tudi mojemu organizmu paše, ne samo otroku.

Hrana: Kar na lepem bi pojedla goro čokoladnega pudinga in krofov. S krofi sem bila sicer kar previdna, čokoladne pudinge pa sem kupila štiri in danes mi ostaja samo še eden. Prej tako zelo priljubljeni domači segedin mi ta trenutek sploh ne diši, možek me je hotel razvedriti z izbiro kosila po mojem okusu, pa sem ga z »na slabo mi potegne« kar malo šokirala. In mi res, kljub temu da sva ga z malo jedli enkrat na mesec, samo misel nanj obrne želodec. In to je prva stvar, na katero že mislim izredno težko.

Zdravje

Glede na čas in število bolnih ljudi okoli nas sem prav presenečena, da nihče od nas treh še ni zbolel. Lansko leto smo kar nekajkrat eden za drugim popadali, letos pa poleg noska pri moji punci in nekaj malega praskanja po grlu sploh ne vemo, kako zgleda bolezen. Na ustnici sem sicer dobila herpes, kar je bil znak, da se moram hitro napolniti z vitamini, ker moj imunski sistem pozablja name in pridno skrbi za mojega dojenčka.

Ampak vse pa le ne mora biti rožnato, kajne?

V nedeljo se je naš očka odločil izkoristiti lep in rahlo snežen dan za kopanje na bazenu. Začetek je bil obetaven, moja ribica je z očkom takoj letela v bazen s svojimi rokavčki (ki jih ima celo zelo rada) jaz pa sem, kot prava nosečka, morala najprej spraznit mehur. Na poti sem v avtu razmišljala, kako vedno pozabim nekaj svojega in nikoli nekaj za druga dva člana. Seveda sem pozabila natikače, tako kot vedno. In tako sem se bosa vračala nazaj do naših ležalnikov, ko mi je spodrsnilo in sem si prav nerodno zvila prst na nogi.

Padla seveda nisem in v prvem trenutku je bilo to zame prav veliko zmagoslavje, ker bi se drugače pred vsemi gosti bazena lepo osmešila. Ampak že nekaj trenutkov kasneje, ko sem se tudi sama spravila v bazen, me je začelo v prstu trgati in prav nesramno boleti.

Naslednji dan sem razmišljala, kaj sploh lahko v zvezi s tem naredim. Do zdravnice ne bi hodila, če ni potrebno, ker bi se hitro česa nalezla. Slikanje v nosečnosti tako ali tako odpade in marsikaj drugega prav tako. Zato sem le poklicala in dobila navodila, da naj si na vsake toliko prst povežem ob palčko s povojem in bi znalo biti bolje.

V lekarni so mi zelo prijazno svetovali povoj, ki se sam nase prilepi, povila sem poškodovani prst ob sosednjega za čez noč in kadar sem morala obuti čevlje. Po dveh dneh je bil prst neverjetno bolje. Teden dni kasneje pa poleg rahle in komaj opazne modrice sploh ne vem več, da se je kaj zgodilo. Pa še zabavno dejstvo, tole je moj prvi zvin v življenju, dolgo sem znala loviti ravnotežje, nosečnost pa je hudič.

Bazen v nosečnosti

Moram se dotakniti teme, ob kateri se marsikatera nosečnica zatakne že v prvih treh mesecih. Je bazen v nosečnosti v redu ali ne?

Večinoma se svetuje, da naj ne zahajamo v pretoplo vodo in se obvezno zaščitimo s posebnimi tamponi zaradi možnosti vdora bakterije v nožnico. Prav tako pa velja pravilo, da v prvih treh mesecih bazene prepustimo drugim. To sem jemala do svoje druge nosečnosti tako, na pol resnično.

V drugi nosečnosti smo se v petem tednu odpravili v toplice. Rezervirali smo si tri dni apartmaja in vsak dan hodili na bazen. Voda tam je bila občutno toplejša kot v marsikaterih drugih bazenih, kjer smo že bili. Kar je posledično pomenilo, da je tudi več možnosti za razvoj škodljivih bakterij. Seveda sem imela s seboj posebne tampone, ki so namenjeni preprečevanju vdora vode v nožnico in se vsakič, preden smo šli plavat, zavarovala.

V času, ko nisem bila v vodi, pa sem imela preko kopalk oblečene tudi kratke hlače. Dva tedna po toplicah sem imela prvi pregled, kjer je bilo rečeno, da je vse skupaj za dva tedna premajhno. Torej se je rast v petem tednu ustavila, prvi dan po pregledu se je sprožil spontani splav. Ne morem preko dejstva, da sem lahko za izgubo kriva sama in najbrž se bom krivila, vse dokler bodo moji možgani delovali. Zato vsem bodočim mamicam polagam na srce, prve tri mesece ne hodite v bazene, pojdite le tja, kjer voda ne presega 32 stopinj (informacije najdete že na spletnih straneh) in obvezno se zavarujte s pravimi tamponi.

Se slišimo naslednji teden, v kratkem pa ne zgrešite seznama za novorojenčka.

Ocena:
[Skupaj: 1 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor