Nosečniški dnevnik 2: Priprava na carski rez v PDC porodnišnice Ljubljana
Prva nosečnost je potekala brez težav z izjemo pozicije naše punčke. Ker je gospodična sedela, me je ginekologinja poslala na pripravo na carski rez v PDC (perinatalni dnevni center – oddelek porodnišnice kamor sprejmejo na preiskave nosečnice, ki pri njih ne bodo prespale, vseeno pa jih čaka nekaj več preiskav in čakanja in jim tako omogočijo bolj prijazno okolje, v katerem čakajo, da pridejo na vrsto). Takrat smo se tam dogovorili, da poskusimo z vaginalnim porodom in pustimo carski rez za izhod v sili, če bi se slučajno zapletlo.
Tokrat je sicer po ultrazvoku pozicija pravilna. Vseeno pa me je tudi tokrat čakal obisk PDC-ja, saj je potrebno stanje po carskem rezu oceniti in predvideti, kakšne so tokrat možnosti.
Priprava na carski rez oziroma ocenjevanje stanja po carskem rezu pa izgleda takole.
Prvi dan sem prišla z materinsko knjižico in zdravstveno kartico ob pol devetih na tešče v sprejemno pisarno porodnišnice Ljubljana. Tam me je sestra sprejela in poslala v četrto nadstropje, kjer se nahaja perinatalni dnevni center. Tam sem dala kri in vodo, prebrala zajeten paketek še kako pomembnih informacij, podpisala nekaj obrazcev in zapisala informacije, ki jih bo zdravnica potrebovala za oceno stanja in možnosti poroda, nato pa odšla domov. Mož in hčerka sta me počakala zunaj in spremljala mimoidoče taksiste, motoriste, trole in predvsem reševalna vozila, nad katerimi je naša punca neverjetno fascinirana.
Tako je bil prvi dan opravljen. Cel dan in celo noč sem imela v mislih informacije, ki sem jih prebrala. Tudi prvič sem dobila vse te papirje, ampak sem bila tako trdno odločena za poskus vaginalnega poroda, da kaj dosti o njih nisem razmišljala. Tokrat pa mi nekaj stvari kar ni šlo iz glave. Razmišljala sem o uspešnosti vaginalnih porodov po predhodnem carskem rezu, o raznih zapletih med enim in drugim, o različnih vrstah anestezije, pravzaprav o vsem. Predvsem pa je v ospredje spet silila prva izkušnja in močna želja po tem, da se ne bi ponovila.
Naslednji dan sem prišla v center ob osmih zjutraj. Preverili smo težo in pritisk, nato pa sem odšla v sobo in počakala na posvet z anesteziologinjo. Nisem čakala prav dolgo in z anesteziologinjo sva se hitro pogovorili o mojem zdravstvenem stanju in ostalih pomembnih informacijah. Zapisali sva, da bo v primeru načrtovanega carskega reza izbrana anestezija področna. Torej ne bom spala med operacijo ampak le bolečine ne bom čutila s pomočjo spinalne anestezije. Nato je bil čas za CTG, ki je še vedno popolnoma miren. Po CTG-ju je pome prišla strokovnjakinja za ultrazvok in kmalu se nama je pridružila še zdravnica, pregledale smo vse, kar je bilo potrebno in potem sem se vrnila v sobo, kjer sem počakala, da je zdravnica pregledala vse rezultate in me poklicala na posvet. Pogovorile smo se o tem, kakšno je stanje. Deklica ima sedaj okvirno 2930 g, obrnjena je z glavico navzdol. Dejstvo pa je, da pri prvem porodu za zaključek z urgentnim carskim rezom ni bila odločilna le pozicija naše punce. Iz tega naslova in ker je kar veliko možnosti, da se tudi ta poskus vaginalnega poroda konča tako kot prvi, smo se tokrat odločile, da določimo datum nekaj dni pred predvidenim datumom poroda za carski rez s področno anestezijo.
Tako je postal 27.6. datum, na katerega bomo spoznali novo članico naše družine. Občutki? Po eni strani je odvzet faktor strahu kdaj bo in kako bo, še vedno ne popolnoma, ker ni zagotovila, da se ne bi začelo samo od sebe že pred datumom. Po drugi strani pa je z vsakim dnem občutek tesnobe malce močnejši. Obenem pa mi ne da miru niti vse, kar bi rada pred operacijo še postorila, saj bom kar nekaj časa po njem nezmožna opravljati ta opravila kot bi jih sedaj, kljub trebuščku, ki je kar vztrajna ovira.
Ja, občutki so pač mešani, se razume. Vem pa, da sigurno ne bom zamudila njenega prvega joka, če le ne bi prišlo do kakšnega zapleta, ampak nima smisla razmišljati negativno.
Nosečka Nina