Gibanje – gradnik otroških možganov
Ta prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo
Gibanje je edina funkcija telesa, ki se prične že ob spočetju. Ko se združita jajčece in semenčece se začne celica deliti (gibanje). Ko zarodek že dobiva obliko in v 8. tednu postane plod je v nenehnem *gibanju (fleksiji in ekstenziji). To ni slučajno. Načrt refleksnega (nenamernega) gibanja je natančno določen, zapisan v genih. Brez gibanja ne bi bilo razvoja. Zato ima veliko funkcijo že v prenatalnem obdobju, kot tudi pozneje.
Razlika med obdobjem v maternici , prvo leto življenja in poznejšim obdobjem je samo v tem, da je otrokovo gibanje v prvem obdobju nenamerno, nehoteno, refleksno, v poznejših letih pa vedno bolj hoteno, namerno in fino.
Zakaj gibanje predstavlja tako velik in temeljni del pri otrokovem razvoju?
Prvi razlog je, da refleksni gibi, gradijo hotene in finejše gibe, koordinacijo – torej pomagajo pri otrokovem gibalnem razvoju. Tudi naprej v odrasli dobi ni gibanje namenjeno samo za doseganje cilja, ampak tudi za ohranjanje telesa čim bolj elastičnega in zdravega. Drugi, zelo pomemben razlog pa je, da refleksno (nehoteno) gibanje gradi možgane za nadaljnjo optimalno funkcioniranje. Pomaga pri grajenju nevroloških povezav med primarnimi motoričnimi sposobnostmi in spretnostmi ter čustvenim, kognitivnim in vedenjskim izražanjem.
Kako lahko starš podpre razvoj refleksnih gibov pri svojem otroku in s tem njegov optimalen gibalni, čustven in kognitivni razvoj?
Temelj razvoja otroka na vseh področjih njegovega delovanja se gradi v prenatalnem obdobju in prvih letih življenja. V kolikor pride do motenj oz. gensko določeni gibalni vzorci ne grejo skozi svoj proces razvoja (se ne integrirajo v sistem telo – možgani) se razvijejo kompenzacijski vzorci, ki se odražajo kot primanjkljaji na različnih področjih otrokovega delovanja. Vedno se lahko primanjkljaje korigira tudi v poznejši dobi, vendar je veliko lažje, če se deluje preventivno (omogoči, da so že temelji dobro postavljeni – prenatalno obdobje in 1 leto življenja). V prenatalnem obdobju je ključnega pomena telesno stanje nosečnice, njeno čustvovanje, mišljenje in izpostavljenost stresu. Vse iz njenega telesa se prenaša na telo ploda. Sledi, način prihoda otroka na svet. Najboljši način je vaginalno rojstvo s čim manj intervencijami ter takojšen stik matere in otroka z dojenjem . V prvem letu in pol mora otrok imeti čim več gibalne stimulacije, sprva od zunaj (mama, oče, skrbnik) potem pa, čim več neomejenega prostora za gibanje. Nošenje, zibanje, dojenje iz leve, na desno stran in obratno. Zagotoviti veliko priložnosti, da je otrok na trebuhu, da lahko krepi in čuti svojo sredino telesa. Da ima prostor za treniranje gibalnih vzorcev in preko tega možnost krepitve mišic za obrat, sedenje, plazenje in hojo. Le, na ta način se lahko razvija njegov gibalni sistem in pravilno zorijo možgani, na področju čustvene, kognitivne in socialne sfere.
Prav tako je zelo pomembno, da se ne omejuje gibanja in raziskovanja sveta otroku v vseh nadaljnjih letih. Dobro je omogočiti veliko gibanja na prostem, obešanja na drogu, vrtenja, zibanja, delanja prevalov, izraznega plesa, hoje po črti ali brvi, bose hoje, dopuščanje izkušanja padcev, ki niso za otroka smrtno nevarni, igranje iger za boljšo koordinacijo (igre z žogo, tančula, izštevanka s ploskanjem, itd.). Pri malo večjih otrocih so dober vir gibanja tudi gospodinjska opravila, kot obešanje perila, pripravljanje hrane, delo na vrtu ali čiščenje.
Za otrokov gibalni in posledično tudi temelj za čustven, kognitivni ter socialni razvoj boste največ naredili, če bo mama skrbela za svoje dobro telesno in čustveno stanje že v nosečnosti, se dobro pripravila na porod, omogočila skupaj z očetom otroku čim več nošenja, dotika in dovolj prostora za neomejeno gibanje ter odkrivanje sveta okoli sebe. Otrok gradi svojo notranjo varnost in stabilnost najprej iz bližine s starši, potem pa s poizkusi in napakami v svetu okoli sebe. In starši smo tisti, ki mu moramo omogočiti oboje – bližino, izkustva ter svobodo za gibanje.
*gibanje je lepo vidno v priloženem posnetku.
Iz lastnih izkušenj, dveh porodov, materinstva in izzivov s hčerko vem, kako pomembna sta podpora in znanje o delovanju otrokovih možganov in telesa. Zato sem ti/vama z veseljem na voljo skozi nosečnost, porod in materinstvo.Omogočiti mami in očetu manj stresen vsakdan in boljšo povezanost z otrokom ter otroku dobro počutje v svojem telesu mi je v veselje in čast.
Tita Tušar, univ.dipl. pedagoginja, doula in telesna terapevtka (KST in MNRI)
- Neverbalna govorica otroka – poti sporočanja - 29. 1. 2021
- Gibanje – gradnik otroških možganov - 30. 5. 2020
