Medvrstniško nasilje – kaj storiti, če je otrok žrtev nasilja ali ga izvaja?

Odgovorno starševstvoTa prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.

Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo

Medvrstniško nasilje - kaj storiti, če je otrok žrtev nasilja ali ga izvaja?

Kaj lahko stori starš, če je otrok žrtev medvrstniškega nasilja?

Ugotovili ste, da je vaš otrok žrtev nasilja. Kaj sedaj? Kako mu pomagati?

  1. Najprej ga pozorno poslušajte. Verjemite, da je potreboval veliko poguma, da vam je povedal, da nekdo nad njim izvaja nasilje.
  2. Pokažite sočutje in otrokovo izpoved vzemite skrajno resno. Pazite le, da se ne boste odzvali preveč burno ali da boste pokazali premalo zanimanja. Ne pozabite, vaš otrok je žrtev in ON rabi pomoč, ne vi.
  3. Otroka ne kriviti za to, kar se mu dogaja, ali ga celo kritizirati. Prav tako se izognite internet nasvetom, ki rešitev ponujajo v smislu, da otroka vprašajte, kako je morebiti sam prispeval k temu, da je postal tarča.
  4. Otroku zagotovite, da boste ukrepali tako, da bo njemu O.K.. Skupaj naredite načrt, kaj in kako boste to storili. Ob tem imejte ves čas v mislih, da vaš otrok preživlja težko obdobje. Vi ste tisti, ki mu morate dati občutek varnosti.
  5. Otroka spodbujajte, naj vam pove še kaj oziroma naj se vam zaupa vsakič, ko se znajde v situaciji, ki v njem vzbuja strah in nemir.
  6. V tem obdobju mu posvetite vsaj malo več časa kot po navadi, ga podpirajte in spodbujajte ter mu še bolj pogosto povejte, da ga imate radi. Naj čuti, da je vreden in ljubljen.
  7. Naučite ga določenih strategij, ki jih bo lahko uporabljal, če se ponovno znajde v situaciji medvrstniškega nasilja. Uporabljajte konstruktivne pristope, kar »vrni mu nazaj« nikakor ni. Lahko mu svetujete, da v situaciji nasilja odide stran in se obrne na odraslo osebo ter ji pove, kaj se je zgodilo. Pokažite mu, kje so točke, kjer bo zagotovo našel nekoga, ki mu bo pomagal in kjer bo lahko na varnem. Lahko mu priskrbite tudi telefonsko številko odraslega, ki ga bo lahko poklical, če bo prestrašen in bo potreboval pomoč. Seveda ob predpostavki, da se strinjate z uporabo telefona.

Kaj naj storijo starši, če njihov otrok izvaja nasilje?

Noben starš si ne želi, da bi njegov otrok bil tisti, ki izvaja nasilje. Dostikrat si starši tega nočejo priznati, še posebno, ko gre za dekleta ali otroke, ki so v šoli uspešni in so uspešni pri vseh dejavnostih, ki jih obiskujejo. Konec koncev gre to za njihove male srčke, ki nikakor ne morejo biti zlobni. A vendar, če ugotovite, da vaš otrok izvaja nasilje:

  • Se z njim najprej pogovorite o tem, kaj se je zgodilo. Vedeti mora, da to, kar je naredil, ni bilo prav. Zavedati se mora, da je odgovoren za to, kar je storil, in krivde nikakor ne sme iskati v otroku, ki je bil njegova tarča.
  • Otroku pomagajte najti način, kako bo rešil problem, ki je nastal. Pri tem ne pozabite, da mora biti rešitev takšna, ki bo ohranila njegovo dostojanstvo.
  • Z njim boste morali preživeti veliko več časa in spremljati, koliko časa preživi za računalnikom ali uporablja pametni telefon. Kakšna je njegova komunikacija in predvsem boste morali paziti na lastna vedenja.
  • Spremenite družinsko dinamiko, saj se otroci običajno največ naučijo ravno doma.

Otroci so v večini odraz nas samih. Če se mi nehote vedemo nasilno do drugih, bodo ta vzorec povzeli. Pa naj bomo »opravičeno« nesramni do trgovke v trgovini, ki nekaj ni naredila prav, do prijateljev, ki so nas prizadeli, do zaposlenih, ki so nam naredili milijonsko škodo, ali se konec koncev dnevno razburjamo nad politiko in preklinjamo ter grozimo, kaj vse bi naredili. Včasih je malenkost tista, ki odtehta.

Ocena:
[Skupaj: 1 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Alenka Gabrovec

Življenjski dogodki so lahko travme, ali izkušnje in nauki. Moje življenje je bilo polno različnih izkušenj, ki sem jih spremenila v nauke in se iz vsake napake nekaj naučila. [su_spoiler title="Preberi več" class="spoiler"]Po vseh padcih in vzponih, po vseh neumnostih, ki sem jih naredila, sem postala to kar sem danes in to na kar sem ponosna. Sem mama, dvema otrokoma, oba imata odločbe (disleksija/disprasija, motnje pozornosti in čustvovanja). Ob njima sem se naučila, kako pomembno je, da vidiš širšo sliko vsega, saj lahko šele takrat razumeš. Ker sem ločenka, sem spoznala sistem na vseh ravneh in mi je jasno, kje so napake v sistemu in kje v nas, ločencih. Že 9 let sem psihoterapevtka v Društvu zakonski in družinski inštitut Eteos, ter tri leta terapevtka v Klubu zdravljenih alkoholikov Aljažev hrib Celje. Ker menim, da si kot terapevt/psihoterapevt lahko dober le na področjih, kjer imaš posredne, ali neposredne izkušnje sam, tako pomagam parom, posameznikom skozi ločitvene bitke, staršem pri vzgoji otrok (predvsem teh, ki imajo kakršnekoli motnje in so drugačni) in pridobivanju odločb za usmerjanje, ter tistim, ki so, ali svojci, ali odvisniki od alkohola.[/su_spoiler]

Dodaj odgovor