Reči oprosti!
Ta prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo
Piše mag. Ana Bešter Bertoncelj, psihoterapevtka in Imago terapevtka
»Takoj se opraviči! Reči oprosti!« velikokrat zahtevamo starši od svojega otroka, kadar naredi kaj, kar nam ni všeč. Včasih zato, ker je grobo vzel bager prijatelju v peskovniku, včasih zato, ker mi je rekel grde besede, včasih zato, ker je porinil bratca. Žal pa se starši ne zavedate, da otrok, ki se obnaša na ta način, v tem trenutku nima aktivnih tistih delov možganov, ki bi mu omogočalo iskreno opravičilo.
Sama želim, da sta moja otroka empatična, da se znata opravičiti, če naredita »napako« ali če se »grdo obnašata«. Ampak če želimo, da se bo otrok opravičil takrat, ko bo res čutil, da je naredil nekaj, zaradi česar je drug prizadet, ga moramo to učiti postopoma. Zahteva za opravičilo lahko sicer obradi sadove, ampak otrok se ne opraviči zato, ker bi resnično čutil in se zavedal, da je naredil nekaj narobe, ampak zato, ker mama teži. Razlog za opravičilo je torej napačen. Opraviči se zato, ker ga je strah mame, ne pa zato, ker bi mu bilo resnično žal.
Kako torej učiti otroka, da se opraviči? Najprej z lastnim zgledom. Kadar jaz naredim kaj, kar rani otroka (ta teden govorim o kričanju in iztirjanju starša), se mu vedno opravičim, ko se umirim in vidim, da je bil moj odziv pretiran. Na ta način mu pokažem, da sem tudi sama zmotljiva, da delam napake, da o tem razmišljam, da se opravičim, da se učim iz svojih napak in da naslednjič skušam kaj narediti drugače. Kar otrok v družini doživlja, to ponotranji in to tudi potem živi.
Ali to pomeni, da kar pustite, kadar se otrok neprimerno obnaša? Nikakor ne. Če poriva, grize, jemlje igrače, govori grde besede in podobno, ta vedenja vedno naslovimo. Hkrati se zavedamo, da tega ne dela zato, ker je nesramen, zloben, neposlušen, neubogljiv ali nevzgojen, ampak zato ker trenutno potrebuje vašo mejo, potrebuje vas, da se lahko umiri in potrebuje vas, da vidite, kaj pravzaprav s tem nezaželenim vedenjem sporoča oziroma katero potrebo skuša zadovoljiti.
Kako torej začeti? Pri sebi. Ko v odnosu z otrokom naredite kaj, kar kasneje, ko se umirite obžalujete, recite: »Oprosti!«
Tukaj lahko najdeš VODIČ LJUBEČE POSLUŠANJE – 7 korakov kako se odzvati, če ima otrok čustven izbruh: darilo
Ker me še posebej zanimajo partnerski odnosi, sem tudi Imago terapevtka. Od leta 2006 delam v svoji zasebni praksi s posamezniki, pari in starši. Vodim predavanja in delavnice, zadnje časa pa se vse bolj posvečam vzgoji in delu z mamicami.
Sem avtorica knjige za osebno rast Otrok v meni in otroške knjigice Torta velikanka. Že več let sem kolumnistka v reviji Lady.
Najdete me na FB strani Ljubeča mama.
- Jok je razbremenitev in mehanizem za preprečevanje travme - 6. 4. 2022
- Otopelost - 11. 11. 2021
- Kako spodbuditi otroka k sodelovanju? V pomoč vam bodo ta tri orodja - 6. 3. 2021