Starši lahko veliko pomagamo otroku pri učenju, če razumemo nekaj ključnih stvari

Kako pa lahko asociacije uporabimo pri učenju učne snovi in vpletemo čim več čutil?

Ni toliko pomembno, katero vrsto asociacije otrok uporabi, pomembno je, da je domiselna, zabavna in po možnosti čustvena (rekli smo, da je čustveni center v možganih tesno povezan z dolgotrajnim spominom).

Primer je lahko zgodba, kako si zapomniti vrstni red planetov v osončju (primer je iz knjige Revolucija učenja):

Predstavljajte si SONCE, ki sije z vso svojo silovitostjo v vroči poletni dan. Tako vroče nam je, da brez pomisleka hitite v trgovinski center MERKUR, da bi si najhitreje kupili klimatsko napravo. In glej, ko vstopite v trgovino, vas tam sprejme čudovita prodajalka – prava VENERA. Ko vam pove ceno klimatske naprave, se zopet znajdete na trdnih ZEMELJSKIH tleh. Vročina, napor in pristanek na trdnih zemeljskih tleh vam izčrpajo še zadnje atome energije, zato nujno potrebujete nekaj hrane – po možnosti nekaj sladkega, da vam hitro povrne moči. Pred blagajno zagledate ponudbo sladkarij. Vzamete MARS in ga še pred plačilom pojeste. Medtem opazite, da vam je ogromen prodajalec, ki spominja na mogočnega bajeslovnega velikana z imenom JUPITER, že prinesel klimatsko napravo do blagajne. Pride težak trenutek resnice – izbrano je treba plačati. Prvo, kar vam pride na misel, so kletvice, ki so jih v stripih o Asteriksu uporabljali nori Rimljani. Rečete si: »Pri vseh bogovih, pri SATURNU, URANU in NEPTUNU, saj me bo pobralo.« Nič ne pomaga, denarci so šli, vi s svojim paketom pa tudi.

Bolj ko je asociacija otrokova, bolje si jo bo zapomnil in lažje priklical v spomin.

Če se otrok nauči hitreje učiti, je to potuha?

Ne, omogoča pa mu fleksibilnost in kreativnost pri učenju.

T. Buzan dobro opiše, kaj je pri učenju pomembno:

“V šoli sem porabil tisoče ur za učenje matematike, tisoče ur za učenje jezika in literature, tisoče ur za geografijo in zgodovino.  Potem sem se vprašal, koliko časa sem porabil, da bi spoznal, kako delujejo moji možgani.
Koliko časa sem se učil o delovanju mojih oči?
Koliko ur sem se učil, kako se učiti?
Koliko ur sem se učil o mehanizmih nastajanja misli in o tem, kako misli vplivajo na moje telo?
Odgovor je bil preprost: nič.
Preprosto povedano, niso mi povedali, KAKO DELUJE MOJA GLAVA.”
(Tony Buzan)

Naša miselna naravnanost je okno v svet

Prepričanja, ki jih ustvarimo (ponavadi že zelo zgodaj), nas spremljajo povsod. So kot nahrbtnik na naših ramenih – težak ali ne, je spet odvisno od tega, kakšna so naša prepričanja in kako jih sprejemamo. Ogromno prepričanj pa si ustvarimo že v šolskem obdobju (pričakovanja in zahteve staršev in učiteljev, vpliv vrstnikov).

Šolski neuspeh je lahko povezan z nastankom napačnih predstav o lastni sposobnosti. Zaradi niza neuspehov lahko otrok dobi občutek, da se nek predmet težko uči. Posledica tega je, da naredi čedalje manj za ta predmet. Otroci začnejo dokaj hitro posploševati neuspehe tudi na druga področja.

Bodite pozorni na izjave kot so: “Tega ne znam. Tega ne zmorem. V ničemer nisem dober.”

Je to sploh res? Koliko resnice se skriva za temi besedami?