Doma zna, v šoli ne zna

Odgovorno starševstvoTa prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.
Povezava do predstavitve >>> Odgovorno starševstvo
Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo

Doma zna, v šoli ne zna

Piše pedagoginja Lea Čerin

»Doma vse zna, ko pride pa v šolo, dobi slabo oceno.«

Otrok se doma uspešno nauči učno snov, ga preverimo z postavljanjem vprašanj in ugotovimo, da učno snov zna. Otrok dobi našo potrditev, da bo uspešen pri ocenjevanju in kljub tremi, z nekim zaupanjem, pričakuje ustno ocenjevanje. Stopi pred učiteljico in … ne zna. Kaj se je zgodilo?

Krivdo zvalimo na učiteljico, saj otrok zatrjuje, da so bila vprašanja pretežka in se ni spomnil vsega. V razredu je bil hrup, ki ga je motil pri odgovarjanju. Za nameček pa je tudi učiteljica zelo stroga. Ali pa zaključimo, da se otrok pač ni dovolj učil in bo potrebno več učenja.

Vse to je (lahko) res, vendar ključno pri tem je, da ustno spraševanje doma ali v šoli ni enako. Doma otroka sprašuje mama (ali oče), znana oseba, s katero ima osebni odnos. V šoli sprašuje učiteljica, ki je sicer znana oseba, vendar v otroku lahko zbuja občutke treme, strahu, nezaupanja…

Mama postavlja vprašanja sproščeno, če se zatakne, pomaga z namigi. Počaka na odgovor. Učiteljica postavi vprašanje in odgovor zahteva v nekaj sekundah, saj mora izprašati še dva učenca. Mama postavi 10 vprašanj, učiteljica samo 3 – ravno tista, na katera odgovora ne zna natančno.

Okolje, v katerem otroka preverjamo za ustno spraševanje, ni enako. Otrok se doma počuti veliko bolj sproščeno kot v šoli. Doma ga sprašuje samo mama (ali oče), torej ena oseba, v šoli sprašuje učiteljica s publiko (razred). Stopiti pred ostale sošolce, za marsikaterega otroka ni enostavno in namesto, da bi se posvetil vprašanjem/odgovorom, je ves fokus na tremi. Lahko govorimo o učnih blokadah, ki preprečijo, da uspešno izpelje ustno ocenjevanje.

Kako se je učil? Lažni občutki znanja so lahko tisti, ki dajo otroku občutek, da zna, čeprav ne zna dovolj. Je znal izluščiti bistvo snovi, se je naučil »pravo« snov, se je učil na pamet, je poskrbel za odmore? Itd.
Ni namreč pomembna količina časa učenja, ampak kakovost učenja. Kakšne metode je uporabil,da bi si snov čim bolj zapomnil? Učenje na pamet povzroči, da pojme, definicije … zameša.

Spraševanje doma ni enako spraševanju v šoli. V zgornjem primeru je potrebno raziskati, kaj je v ozadju, da otrok doma vse zna, v šoli pa nič.

Lea Cerin

Lea Cerin

Sem žena in mama trem deklicam ter ustanoviteljica Rumene hiške. Otrokom in staršem svetujem pri učenju, da bo le-to učinkovito in zabavno. Vsak otrok ima svoj naravni način učenja. Če ga pri učenju upošteva, je le-to bolj uspešno. Če so otroci pri učenju bolj uspešni, pa so tudi bolj zadovoljni sami s seboj. Cilj Rumene hiške je otroke naučiti predvsem samostojnega učenja, na sebi lasten in zabaven način.
Lea Cerin
Ocena:
[Skupaj: 0 povprečno: 0]

Morda vas zanima tudi ...

Lea Cerin

Lea Cerin

Sem žena in mama trem deklicam ter ustanoviteljica Rumene hiške. Otrokom in staršem svetujem pri učenju, da bo le-to učinkovito in zabavno. Vsak otrok ima svoj naravni način učenja. Če ga pri učenju upošteva, je le-to bolj uspešno. Če so otroci pri učenju bolj uspešni, pa so tudi bolj zadovoljni sami s seboj. Cilj Rumene hiške je otroke naučiti predvsem samostojnega učenja, na sebi lasten in zabaven način.

Dodaj odgovor