Triletniki – kaj se dogaja z mojim otrokom?
Triletniki in njihovi izpadi
- otrok se meče po tleh
- nekontrolirano kriči
- udarja vse okoli sebe
- uničuje stvari
- vse naokoli meče igrače od besa
- zamašeno stranišče – zakaj? Vaš triletnik je raziskoval, če bo posoda za prašek šla skozi
- pljuva hrano
- ko se mudi in se je treba obuti, se še trikrat sezuje, ker ima še nekaj pomembnejšega prej za postoriti
- trga tesnilni trak z vseh podbojev in vrat
- se obesi na držalo za tuš in ga izpuli
- se obeša na brisačo in enkrat na teden “izčupa” obešalno kljuko
- iz petega nadstropja dela raziskavo o letečih in neletečih zadevah (čevlji, igrače, kljuke …)
- nenadni nastopi jeze in besa
Pa še nekaj mesecev nazaj je ta isti mali človeček bil tako priden otrok, poslušen, s katerim si lahko z lahkoto šel kamorkoli. Danes pa …
Izpadi v tretjem letu bi lahko bili še večji kot tisti, ki ste jih morda doživljali že v otrokovem drugem letu starosti. Morda imate občutek, da ste kot starš popolnoma odpovedali, vendar je potrebno še malo potrpljenja … vse bo kmalu minilo.
Preverjanje vrednot, boj za samostojnost in stalna vprašanja o vsem, tisočkrat o eni in isti stvari – vse to naredi krizo enega triletnika. Priden in ljubek otrok se lahko v eni minuti spremeni v divjo neukrotljivo zver. V tretjem letu nastopi čas, ko boste morali malo popustiti nadzor in na otroka pogledati kot na bitje, ki raste in kateremu dolgujete pojasnila.
Kaj se dogaja z mojim triletnikom?
Otrok si želi nekaj narediti, a se njegove mentalne in motorične sposobnosti razvijajo hitreje od njegove sposobnosti komunikacije. Ravno zato, ker nima možnosti, da bi z besedami izrazil svojo frustracijo, pride pri otroku do različnih izpadov. Nikar ne mislite, da otrok z izlivanjem besa, oziroma z izpadi poskuša izzvati vašo pozornost. Izpad je, definicija pravi, nenačrtovano izkazovanje jeze, ki se kaže fizično ali verbalno. To je pravzaprav normalna reakcija otroka v trenutku, ko se nekdo vmeša v njegov tok misli, ko je hotel izpopolniti neko spretnost ali biti neodvisen. Na primer, otrok se lahko močno razburi, ko poskuša zapeti gumbe na plašču ali ko mu rečete, da je čas za spanje, čeprav bi rad ostal še buden.
Pustite triletniku možnost izbire
Predstavljajte si, da je vaše življenje pod nadzorom ene velike in močne osebe, ki odloča, kaj boste jedli, kaj boste obleki in vsak vaš poskus karkoli spremeniti je zatrt že v kali. Točno tako izgleda življenje triletnika, ki se po drugi strani trudi postati velik.
Pustite otroku možnost izbire, oziroma izbiro omejite na dve možnosti, ki so za vas sprejemljive. Kaj obleči za na igrišče, trenirko ali kavbojke? Kaj bomo zajtrkovali, kosmiče ali jajčka? Dajte otroku možnost, da sam izbere, vendar nikoli ne postavljajte izbora na način, da se bo otrok zaradi svoje izbire počutil slabo, na primer:” Izbral si trenirko in ne hlače, kot sem ti rekla, zato ne gremo na sprehod!” Takšen stavek otroku sporoča, da se sam ni sposoben dobro odločiti. Razložite otroku, zakaj je bolje, da obleče hlače, otrok pa naj izbere barvo. Tako se bo počutil bolj samostojnega in dobro, ker je pravilno izbral.
Bodite modri
Otrok se bo veseli obveznosti, ki mu dajejo občutek, da je velik. Ni potrebno, da je teh obveznosti veliko, pomembno je, da so redne. Naredite kartončke s sliko in besedilom, na katerih bodo napisane obveznosti za ta dan. Obrisati prah, nahraniti ribice, zaliti rože. Po vsaki izpolnjeni nalogi bo otrok, na primer, kartonček s hladilnika postavil v škatlo za opravljene naloge. Ta igra bo pri otroku razvijala odgovornost in samostojnost.
Poslušajte ga
Ko nam otrok želi nekaj povedati, mu moramo zagotoviti svojo popolno pozornost. Če delamo nekaj, kar lahko odložimo, se moramo ustaviti, pozorno prisluhniti otroku, se po možnosti usesti ali počepniti, tako da ga gledamo direktno v oči. Če ne moremo prekiniti s tem, kar počnemo, mu to lepo pojasnimo in se mu posvetimo takoj, ko končamo.
Poskusite se izogniti lastnim nenadnim, živčnim in neracionalnim izpadom
Vsakič, ko vas otrok pripelje do meje tolerance in ne veste, kaj drugega bi naredili, kot da mu “daste malo po riti”, globoko vdihnite in se poskušajte umiriti, pa čeprav se to še tako zdi težko. Otroka nikoli ne kaznujte “vroče” glave, ko ste še vedno jezni zaradi tega, kar je vaš triletnik naredil. To naredite šele potem, kos se umirite. Razmislite o lastnih občutkih in kaj je tisto, zaradi česar vas je tako lahko spraviti iz tira, kar lahko triletnik naredi. Pomislite, koliko v resnici obožujete svojega otroka in da ga v bistvu ne želite kaznovati z udarci, ampak se boste odločili za nekaj primernejšega.
Otroku dajte čas, da se umiri
Če je otrok še vedno v “elementu”, vas ne bo jemal tako, kot bi bilo treba. Zato prav tako dajte svojemu triletniku možnost, da pojasni, zakaj je naredil to, kar je naredil. Poskusite razumeti razlog njegovega obnašanja. Ko boste vedeli, zakaj je nekaj naredil, boste morda ugotovili, da je otrok naredil napako samo zato, ker ni vedel, kaj se od njega pričakuje v dani situaciji. Takrat mu je potrebno vaše usmerjanje, ne nujno kaznovanje.
Z rutino nad izpadi
Če dajete otroku dovolj rutine v življenju, ste na dobri poti, da se izognete izpadom. Malčki imajo radi udobje in varnost, ki jim ju daje rutina, ker na ta način vedo, kaj lahko pričakujejo v danem trenutku. Če bo otrok vedel, kaj mora narediti v določenem času, manj težav bo delal zaradi tega. Prepoznajte otrokove meje. Če ste imeli zelo zaposlen dan (nove aktivnosti, igra zunaj, obisk babice in dedka), odložite svoje načrte za večer. Ostanite doma in se igrajte kakšne mirne igre pred spanjem.
Mamice, bodimo umirjene
Osnovni pogoj, da gre otrok skozi “krizo” z čim manj težavami, je mamina umirjenost. Če je mati samozavestna, dobronamerna, pripravljena poslušati otroka, se kriza ne bo poglobila, ampak bo šla mimo hitreje in manj burno.
Ne pozabite, da vas otrok ima rad, le skozi težko obdobje se prebija. Vaši ljubezen, razumevanje, potrpljenje in smeh lahko delajo čudeže. In seveda pozitivno razmišljanje, da bo vse minilo, tudi te majhne otroške krize.