Porodna izkušnja – kako bi jo v nekaj besedah opisali?

Odgovorno starševstvoTa prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.
Povezava do predstavitve >>> Odgovorno starševstvo
Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo

Porodna izkušnja - kako bi jo v nekaj besedah opisali?

 

Velikokrat se po porodu spomnimo le delčkov ali pa so ti delčki nepovezani. Velikokrat je za to »krivo« dejstvo, da smo med porodom v plazilskih možganih in ne v neokorteksu (delu možganov, ki je, v grobem opisano, racionalen). Vsekakor pa je dobro svojo porodno izkušnjo deliti, če ne drugega, jo nekako povedati, zapisati, saj nam lahko odkrije marsikaj.

Italijanski raziskovalki Paola Di Balasio in Chiara Ionio sta v svojem eksperimentu dokazali, da povezovanje delčkov spomina v celoto vpliva tudi na pojavnost poporodne depresije, in sicer tako, da jo zmanjša. V eksperimentu so ženskam dali takšna navodila: »Ko se bodo vrata sobe, v kateri ste, zaprla, pričnite pisati brez prestanka, ne da bi dvignili svinčnik od papirja zapišite čustva, misli, ki ste jih imeli med porodom in to počnite 10 do 15 minut. Pomembno je, da zapišete tudi najbolj sveta čustva in misli, ki jih niste povedali, niti ne bi povedali nikomur. Ključno je, da se prepustite in da pridete v stik z najglobljimi čustvi in mislimi. Z drugimi besedami, zapišite, kaj se je zgodilo, kako ste (pre)živeli to izkušnjo in kako se počutite zdaj ob tem. Vse, kar boste zapisali, bo ostalo zaupno.«

To je lahko dobra vaja tudi za vas. Da pozdravite rane ali da celo osmislite odnos z vašim otrokom, ki je mogoče bil ranjen že v samem začetku. Svojo porodno izkušnjo lahko tudi na svoj način zapišete, posnamete, narišete ali ustvarite kaj v spomin na njo. Zanimivo je, kaj vse vam lahko to pripovedovanje odkrije.

V primeru, da je bil porod travmatičen, da ste takrat ostali popolnoma brez nadzora, da so vas spregledali, da se je takrat zgodilo nekaj, kar se ne bi smelo, pa je še toliko bolj pomembno, da svojo zgodbo delite oziroma da se v varnem okolju z nekom o tem pogovorite. Lahko naredite tudi kakšno vajo sami, npr. da prikličete v spomin nekaj, kar vam ne da miru. In ta trenutek potem vizualizirate in ga poskušate v mislih popraviti, torej si vizualizirati drugačen konec oziroma da sami sebi ponudite več sočutja in ljubezni v tistih trenutkih, kot ste ga dejansko dobili.

In zapomnite si. Porodnih izkušenj je toliko, kot je žensk, ki so rodile. Vsaka je drugačna, vsaka posebna in v redu je, če z njo niste v polnosti zadovoljni. Dovolite si začutiti to, dajte si možnost za žalovanje izgubljenega in sprejemanje tega, kar je bilo. Včasih je za ta proces potreben tudi strokovni pogled na porodno izkušnjo ali pa na vaše doživljanje, saj je porod visoko intenziven dogodek, katerega posledice lahko nosimo dlje časa.

Klavdija Slapar

Klavdija Slapar

Sem mama dveh otrok, študentka Zakonskih in družinskih študij in diplomirana babica. Odkar sem prvič stopila v stik z nosečnicami, porodnicami in družinami nasploh, izvajam razna predavanja, šole za starše, skupine za mamice, svetovanja za nosečnice s partnerji ter za starše, ki se soočajo predvsem z izzivi zgodnjega poporodnega obdobja, ipd. Sem ena izmed administratork Facebook skupine Sočutno partnerstvo, kjer v skupini odgovarjam na anonimna vprašanja članov. Poleg tega sodelujem tudi pri projektu Sočutno varstvo otrok.

Moj osnovni interes je ozaveščanje, raziskovanje in svetovanje na področju spolnih zlorab, predvsem v povezavi z obporodno oskrbo ter prenatalnim in postnatalnim obdobjem. Prav tako iz teh področij pripravljam tudi magistrsko nalogo, saj menim, da je miren in sočuten začetek življenja nekaj kar si zaslužijo vsi otroci kot tudi starši, ki se ob rojstvu otroka soočajo z različnimi izzivi ter lastnimi ranami iz otroštva.
Klavdija Slapar
Ocena:
[Skupaj: 1 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Klavdija Slapar

Klavdija Slapar

Sem mama dveh otrok, študentka Zakonskih in družinskih študij in diplomirana babica. Odkar sem prvič stopila v stik z nosečnicami, porodnicami in družinami nasploh, izvajam razna predavanja, šole za starše, skupine za mamice, svetovanja za nosečnice s partnerji ter za starše, ki se soočajo predvsem z izzivi zgodnjega poporodnega obdobja, ipd. Sem ena izmed administratork Facebook skupine Sočutno partnerstvo, kjer v skupini odgovarjam na anonimna vprašanja članov. Poleg tega sodelujem tudi pri projektu Sočutno varstvo otrok. Moj osnovni interes je ozaveščanje, raziskovanje in svetovanje na področju spolnih zlorab, predvsem v povezavi z obporodno oskrbo ter prenatalnim in postnatalnim obdobjem. Prav tako iz teh področij pripravljam tudi magistrsko nalogo, saj menim, da je miren in sočuten začetek življenja nekaj kar si zaslužijo vsi otroci kot tudi starši, ki se ob rojstvu otroka soočajo z različnimi izzivi ter lastnimi ranami iz otroštva.

Dodaj odgovor