Partnerski odnos in odnos z drugimi po porodu

Odgovorno starševstvoTa prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.
Povezava do predstavitve >>> Odgovorno starševstvo
Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo
Partnerski odnos in odnos z drugimi po porodu

Odnos s partnerjem

Ni več skrivnost, da se zadovoljstvo v partnerskem odnosu po porodu otroka zniža. Veliko sprememb se zgodi v izredno kratkem času, nespečnost, stres, skrbi … Mnogo je lahko reči v tem obdobju, ki močno vplivajo na nas in seveda posledično tudi na naše odnose. Spet bom ponovila, kaj je pomembno pri pripravi na poporodno obdobje in tudi v dejanskem času po porodu – pogovor! V pomoč so vama lahko kakšne partnerske igre ali karte, lahko pa si pomagata pri pripravi tudi s spodnjimi vprašanji, ki vaju bodo pripravila do tega, da se pogovorita o stvareh, o katerih se običajno mogoče ne pogovarjata. Vsak posebej odgovorita na spodnja vprašanja in jih potem primerjajta.

  1. Kako izkazujete ljubezen? Kako jo želite prejemati?
  2. Kako partner izkazuje ljubezen? Kako jo najraje prejema?
  3. Kako se soočate s stresom?
  4. Kako se partner sooča s stresom?
  5. Kako si lahko pomagata soočati s stresom, ko ga doživljata?
  6. Napišite eno stvar, kateri se ne boste odrekli v vajinem partnerskem odnosu tudi po rojstvu otroka.

(Priredba vprašalnika: Poporodni partnerski načrt (Kimberly Ann Johnson, The fourth trimester))

Vprašalnik pa je uporaben za vse starše, saj vas malo izzove tudi v razmišljanje, kako je bilo pred prihodom otroka. Čemu ste se odrekli? Je kaj, kar pogrešate? Si izkazujeta ljubezen, izmenjujeta nežnost in omogočata otrokom, da so priča temu, kako izgleda dober partnerski odnos? Kaj bi želela spremeniti ali prilagoditi? Kje, čutite, se lahko še »izboljšata«?

Vajin odnos, način komunikacije, samo vzdušje v družini pa bodo vplivali tudi na otroka. In ne vzemite zdaj tega kot žuganje, da sta si sama česa kriva. Ne, to je le opomnik, da je tudi vajin odnos, ki sicer ni otipljiv, vedno tudi del vaše družine. To ne pomeni, da se ne smete prepirati, da si kdaj ne smeta iti na živce … Ravno obratno. Vse to in še več lahko čutita. Bolj je pomembno to, da se izražata in vedeta na način, ki je avtentičen pa vseeno spoštljiv do partnerja in otrok. Otroci, četudi so še zelo mali, zelo dobro čutijo energijo, vzdušje v družini. Zato tudi prikrivanje ali pa lažni nasmeški niso tako učinkoviti kot pristna sreča.

Odnosi z drugimi

Tako kot se spremeni odnos s partnerjem, se spremeni tudi odnos z drugimi pomembnimi ljudmi okoli vas. Nekateri odnosi se bodo močno spremenili že v času vaše nosečnosti. Normalno je, da se vaš krog prijateljev zmanjša, in normalno je, da se kasneje spet poveča. Zakaj je temu tako? Ni kriva »nosečniška občutljivost« ali to, da se je vaš fokus zdaj obrnil k otroku, ampak je velikokrat tako zaradi prestopanja meja oziroma nezaznavanje ali neupoštevanje potreb drugega. To pomeni, da drugi postanejo vsiljivi, se želijo dotikati vašega trebuha, kasneje dojenčka, ne upoštevajo nekih znanih pravil oziroma prošenj, vsiljujejo svoje nasvete, žalijo, manipulirajo … Mnogokrat pa spregledajo – namesto da bi vam bili v oporo, da bi vam nudili varno zavetje, se obnašajo, kot da vas ni in si želijo »prevzeti nadzor«, vas obsojajo, da komplicirate ali pa da jih ne upoštevate, so užaljeni zaradi malenkosti in prevzamejo vlogo žrtve. Lahko tudi dajejo neprimerne opazke glede vašega izgleda, vzgoje ali pa drugih za vas svetih stvari.

Normalno je, da se v takih primerih v vas vzbudi občutek jeze oziroma da se prebudijo tudi kakšne stare rane. Zato je dobro, da se umaknete, predihate, pustite čustvom, ki želijo priti na plano, da pridejo na plano. Naslednji korak pa je težak, vendar ni nemogoč. Nekaterim celo ne predstavlja veliko težav, nekaterim pa večkrat zagode. In sicer naslednji korak je postavljanje jasnih meja v odnosu. Je težko reči tej osebi ne? Vas skrbi, da bo užaljena oz. vas bolj skrbi za to osebo kot za vas? Imate občutek, da karkoli boste naredili, boste »potegnili ta kratko«? Odnosi, kjer ni razmejitev, hitro vodijo v vzorce vedenja, ki so boleči, manipulativni, včasih celo nasilni. Zato ohranite jasno glavo, povezavo s seboj in recite ne. Povejte, da vas je prizadelo. Na glas priznajte, da trenutno nimate energije, časa, želje, potrebe po tem, da bi se v teh ranljivih dnevih preveč ukvarjali s težavami drugih. Vedno, ko govorimo o odnosih in o sočutju, je pomembno to, da si najprej to sami podarimo. In tudi to zna biti težko. Smo res slabe osebe, če vemo, kje so naše meje? In če želimo, prosimo drugega, da jih upošteva? Kaj nas to ne naredi bolj samozavestne, avtentične in ljubeče osebe, če ne do drugega, pa do sebe? Če imate občutek, da se kdorkoli preveč vmešava v vaše življenje, v vas, vašega otroka, je zelo pomembno, da jih ustavite. S tem boste tudi svojemu otroku predali zelo pomembno (in že skoraj izgubljeno) znanje, da je pomembno v odnosu biti spoštljiv in sočuten. Pa ne gre tu za »strahospoštovanje«, ker tam ni niti kančka spoštovanja, samo strah. Spoštovanje v tem primeru pomeni, da drugi razume, prepozna in poskrbi za to, da vaših meja ne prestopi. Pa če je to ‘zgolj’ z opazkami ali pa s čim še konkretnejšim.

Ko boste sebi namenili ljubezen, vam jo bodo sčasoma tudi drugi. In ne, ni res, da vas drugi ne marajo ali pa se nenehno zapletate v prepire, ker ne marate sebe. Le da s takim pozitivno naravnanim odnosom do sebe tudi potem privlačite okoli sebe ljudi, ki so ‘naravnani’ v smer ljubezni, sočutja. Zato obrnite kompas, zakorakajte drugam in zadihajte! Ljudje, ki bodo nenehno iskali napake, jih bodo vsakič našli. Tako bodo tudi ljudje, ki bodo v odnosih iskali ljubezen, jo bodo vedno našli (izvzeti so odnosi, kjer se dogaja nasilje – tam je potrebno poiskati moč in ljubezen do sebe ter pomoč). Ko skrbimo za počutje drugih, takrat tlačimo sebe. Tlačimo vse, kar smo. To ne pomeni, da moramo zdaj biti žaljivi do drugih, ampak zgolj to, da znamo tudi mi povedati: »Hej, dovolj je. Ne zmorem več. Potrebujem malo časa zase. Bi se lahko pogovorila?« In to lahko naredite tudi v odnosu z vašim otrokom. Če se vam kdaj ne da igrati, ker ste imeli naporen dan, ker vas že cel dan boli glava in me zmorete poslušati še enega ‘Baby shark-a’, je popolnoma v redu, če rečete ne, ne zmorem ker … Bodite seveda vseeno otroku v oporo, ker verjetno se bo uprl vašim besedam in bo vseeno želel svoje, ker ne razume, kaj to pomeni. Bo pa lažje sprejel iskrenost kot odločen NE, brez vsaj kančka sočutja in pristnosti.

In še to. V vsakem odnosu naj bo cilj užitek, ljubezen. Tako nekako kot pri spolnosti. Če vložimo veliko časa in energije v to, da se mi počutimo varno, sprejeto, ljubljeno in enako želimo podariti drugemu (in seveda tudi drugi nam) je potem to tisti temelj našega odnosa, iz katerega lahko le še gradimo naprej. Vsakič se vprašajte – Kaj lahko naredim v odnosu s to osebo, da se bova oba/obe počutila/i bolje? Sem iskreno in jasno izrazila svoje želje, potrebe, meje? Česa se bojim?

Klavdija Slapar

Klavdija Slapar

Sem mama dveh otrok, študentka Zakonskih in družinskih študij in diplomirana babica. Odkar sem prvič stopila v stik z nosečnicami, porodnicami in družinami nasploh, izvajam razna predavanja, šole za starše, skupine za mamice, svetovanja za nosečnice s partnerji ter za starše, ki se soočajo predvsem z izzivi zgodnjega poporodnega obdobja, ipd. Sem ena izmed administratork Facebook skupine Sočutno partnerstvo, kjer v skupini odgovarjam na anonimna vprašanja članov. Poleg tega sodelujem tudi pri projektu Sočutno varstvo otrok.

Moj osnovni interes je ozaveščanje, raziskovanje in svetovanje na področju spolnih zlorab, predvsem v povezavi z obporodno oskrbo ter prenatalnim in postnatalnim obdobjem. Prav tako iz teh področij pripravljam tudi magistrsko nalogo, saj menim, da je miren in sočuten začetek življenja nekaj kar si zaslužijo vsi otroci kot tudi starši, ki se ob rojstvu otroka soočajo z različnimi izzivi ter lastnimi ranami iz otroštva.
Klavdija Slapar
Ocena:
[Skupaj: 0 povprečno: 0]

Morda vas zanima tudi ...

Klavdija Slapar

Klavdija Slapar

Sem mama dveh otrok, študentka Zakonskih in družinskih študij in diplomirana babica. Odkar sem prvič stopila v stik z nosečnicami, porodnicami in družinami nasploh, izvajam razna predavanja, šole za starše, skupine za mamice, svetovanja za nosečnice s partnerji ter za starše, ki se soočajo predvsem z izzivi zgodnjega poporodnega obdobja, ipd. Sem ena izmed administratork Facebook skupine Sočutno partnerstvo, kjer v skupini odgovarjam na anonimna vprašanja članov. Poleg tega sodelujem tudi pri projektu Sočutno varstvo otrok. Moj osnovni interes je ozaveščanje, raziskovanje in svetovanje na področju spolnih zlorab, predvsem v povezavi z obporodno oskrbo ter prenatalnim in postnatalnim obdobjem. Prav tako iz teh področij pripravljam tudi magistrsko nalogo, saj menim, da je miren in sočuten začetek življenja nekaj kar si zaslužijo vsi otroci kot tudi starši, ki se ob rojstvu otroka soočajo z različnimi izzivi ter lastnimi ranami iz otroštva.

Dodaj odgovor