Kako ustaviti čustveno izsiljevanje?
S psihologinjo in psihoterapevtko Katjo smo se v tem tednu pogovarjali o čustvenem izsiljevanju. Kaj to sploh je, kakšne so taktike čustvenega izsiljevanja si preberite v prejšnjih prispevkih:
V nadaljevanju pa si preberite korake, ki nam bodo pomagali čustveno izsiljevanje zaustaviti.
Piše Katja Z. Istenič
Prepoznavanje čustvenega izsiljevanja
1. korak je, da čustveno izsiljevanje prepoznamo. O tem smo ta teden že kar nekaj govorili. Z vami sem delila najpogostejše taktike čustvenega izsiljevanja, da boste v svojih odnosih lahko bolj pozorni in boste pravočasno znali prepoznati čustveno izsiljevanje.
Prepoznavanje svojih želja
2. korak je prepoznavanje svojih želja. Ko nas nekdo čustveno izsiljuje, se nam lahko zgodi, da v tistem trenutku ne prepoznamo svojih želja oz. da svoje želje avtomatično potisnemo na stran. Po tem, ko torej prepoznamo, da nas oseba čustveno izsiljuje in pritiska na nas, razmislimo, kaj si želimo. Vprašamo se, kaj bi storili, če tega pritiska ne bi bilo? Kaj je tisto, kar je nam pomembno? V tem koraku tudi sprejmemo odločitev, kaj bomo storili.
Vztrajanje pri svojem
3. korak je vztrajanje pri svojem. Sprejeli smo odločitev, sedaj pa nas čaka to, da odločitev sporočimo osebi, ki nas čustveno izsiljuje. Obstaja več zelo uporabnih tehnik, kako drugemu uspešno reči ne. Ko svojo odločitev sporočimo osebi, ki nas čustveno izsiljuje, je pomembno, da se ne zapletemo v pretirano pojasnjevanje svojih razlogov za odločitev ali pretirano opravičevanje. Namesto tega je bolje, da svojo odločitev sporočimo s kratkim in jasnim stavkom, npr. “Ta teden žal ne bo šlo.” ali pa “Odločila sem se, da tega ne bom naredila.” Če oseba zelo pritiska na nas, lahko isti oz. podoben stavek ponovimo tudi večkrat, ne zapletamo pa se v pretirano pojasnjevanje.
Shajanje z neprijetnimi čustvi
4. korak je shajanje z neprijetnimi čustvi. Ko nas oseba čustveno izsiljuje, se ne počutimo dobro. Doživljamo strah, občutke krivde in včasih tudi jezo. Naravno je torej, da nam je takrat zelo neprijetno. V tistem trenutku si lahko zaželimo, da bi popustili, samo zato da bi ti občutki izginili. Naša naloga v tem koraku je, da z neprijetnimi čustvi shajamo. Zavedamo se, kako se počutimo in se večkrat spomnimo, da so ti občutki začasni ter bodo torej minili. Spomnimo se lahko tudi, da so ti občutki najintenzivnejši, ko prvič postavimo mejo, nato pa nam postaja vse lažje. V tem času smo do sebe tako v mislih kot tudi v dejanjih čim bolj prijazni in potrpežljivi.
- Kako odreagirati na otrokovo stisko? - 24. 4. 2020
- Samopoškodovanje – 5 napak, ki jih naredimo starši - 24. 4. 2020
- Moj otrok se samopoškoduje, kaj naj naredim? - 24. 4. 2020