Odnos: mama – hčerka

Odgovorno starševstvoTa prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.

Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo

Odnos: mama - hči

Mesec marec je. Četudi smo na njegovem repu, je to še vedno ženski mesec. Zato sem se odločila, da svojo tokratno temo posvetim prav nam, ženskam. Natančneje, odnosu med mamo in hčerko. Ok, priznam, s tem odnosom sem se v zadnjem obdobju intenzivno ukvarjala tudi sama. Kot specializantka lacanovske psihoanalize in procesa samoanalize, sem tudi sama razreševala pasti odnosa med mano ter mojo mamo na eni in hčerko na drugi strani. Kot produkt tega je nastala knjiga Mama hčerki, ki je izšla v začetku meseca (Založba 5ka). Nekaj misli in delov iz nje bom tekom tedna podelila tudi z vami.

Odnos med mamo in hčerko je lahko čudovito romantičen, kdaj pa predstavlja tudi pravi pekel. In slednjemu bom namenila tokratno pozornost. Vse mame smo tudi hčerke. Odnos, ki smo ga imele s svojimi materami se zrcali tudi v odnosu, ki ga razvijemo s svojimi potomkami. Ti vzorci so najpogosteje nezavedni in prav zato nam samim težko prepoznani oz. ozaveščeni.

Ker so me že od nekdaj zanimale globine nezavednega, ki navigira naše vedenje in mišljenje, se bom tokrat posvetila trem zelo pogostim toksičnim soodvisnostim, ki jih srečujem pri svojem svetovalnem delu v odnosih med materami in hčerkami. Gre za odnose, ki puščajo rane in ustvarjajo nezdrave navezanosti ali pa vodijo v popolne prekinitve stikov (predvsem v odraslosti) med mamo in otrokom. Govorili bomo o treh toksičnih odnosih:

Zavedati se moramo, da ni popolnih otrok niti popolnih staršev. Četudi se bo marsikdo v teh vlogah in odnosih prepoznal, si ne želim, da bi ga preganjal občutek krivde. Najbrž je v vsakem od nas tudi kdaj vsaj delček vseh teh toksičnih vzgibov, ki vodijo v začaran krog napetih in slabih navezav in povezav z našimi potomci. Prav tako je dejstvo, da vsi vstopamo v odnose z ranami iz otroštva, sencami in potlačenimi čustvi. Vsi imamo svoje rane. A naša odgovornost je, da nekje potegnemo črto in skušamo pustiti preteklost za seboj. Res je, preteklost nas zaznamuje, ni pa nujno, da nas tudi dokončno definira. Izbira je predvsem naša.

V nadaljevanju preberite Toksičen odnos med mamo in hčerjo – ljubosumje

Ocena:
[Skupaj: 1 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor