Toksičen odnos med mamo in hčerko: ljubosumje

Odgovorno starševstvoTa prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.

Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo

Toksičen odnos med mamo in hčerko: ljubosumje

Odnos med mamo in hčerko je lahko nadvse ljubeč. Lahko pa je tudi prežet z veliko drame in nelagodja. Lahko je poln posesivnosti ali brezbrižnosti, ki kdaj vodi tudi v popolno prekinitev odnosov v odraslosti. V tem tednu se bom posvetila trem najpogostejšim toksičnim odnosom, ki zaznamujejo predvsem odnos med mamo in hčerko. Fokus bo na odnosu, ki ga mati razvija do hčerke.

Toksičen odnos med mamo in hčerko: ljubosumje

V toksičnem odnosu, ki ga poganja vzgib ljubosumja, mati svojo hčer dojema kot konkurenco. Dokler je hči še majhna deklica, se mati ne počuti ogrožene. A s prehodom v adolescenco, ko se deklica razvija v žensko, mati ob tem občuti nelagodje. Zdi se ji, da ji dekle krade pozornost in zanimanje (tudi drugega spola), po katerem tudi sama hrepeni. Hrepeni predvsem po »pogledu« drugega. Po videnosti, sprejetosti, pozornosti drugih. Seveda te močne emocije prihajajo iz nezavednega in so posledica ran iz materinega otroštva ter vzgoje, ki je je bila kot deklica sama deležna od lastne matere. Mati otroku ne želi nič slabega, nasprotno, želi jo zaščititi pred »pogledi«, a notranji vzgib je motiviran na ljubosumju – želji imeti to, kar hči ima, a ona ne (več).

Gre za podoben odnos kot v pravljici Sneguljčica med mačeho in pastorko. Dokler ima mačeha občutek prejemanja dovolj pozornosti in se v ogledalu prepozna kot najlepšo, tolerira pastorko. Vendar, ko Sneguljčica odraste, mačeha v njej vidi sovražnico. Nelojalno konkurenco, ki jo skuša ukrotiti (v pravljici, ubiti).
Mati, ki je ljubosumna na svojo hčer, svojo potomko kontrolira in jo pogosto tudi ponižuje. Predvsem so kritike usmerjene na hčerkin videz. Želi, da se npr. oblači »spodobneje«. Pogosteje so tudi kritike v smislu: »Uredi si vendar lase! Poglej se, kakšna si!«. Lasje v različnih kulturah simbolizirajo tako moč (Samson!), kot tudi izvor ženske lepote, ženstvenosti, neukrotljivosti. To je tudi eden od razlogov, zakaj ženske v različnih kulturah, predvsem v obdobju po poroki, zakrivajo svoje lase.

Tudi pri nas so ženske v preteklosti morale nositi strogo počesane kite, po poroki pa jih je veliko prevzelo pokrivalo (ruto). »Neukročeni« lasje so znak svobode, mladosti. Mladostnice, ki se na neki simbolni ravni želijo osvoboditi spon svojih staršev, družbenih zahtev in pričakovanj, to pogosto na simbolni ravni izražajo prav s svojimi lasmi in vpadljivimi frizurami (postrižejo se na kratko, si lase pobarvajo na npr. modro, pink,…). S tem si želijo postaviti novo identiteto, drugačno od zahtev in pričakovanj družine in okolice.

V ljubosumju med mamo in hčerko, mati svojo potomko pogosto poskuša »zaščititi« tudi na način, da ji izkrivlja sliko o nasprotnem spolu. Moške ji prikazuje kot zlobneže, spolne obsedence, brezbrižneže, ki niso sposobni dajati ljubezni. S tem v njej vzbuja strah in nelagodje do moških. Takšno dojemanje hčerko hromi. Mati ji tako nadane »mentalne spone«, ki krotijo njeno svobodo predajanja in jo oropajo mladostniškega optimizma, s tem pa jo mati lažje nadzira.

Odnos med mamo in hčerko, ki ga poganja ljubosumje, se pogosto konča s prekinitvijo stika in komunikacije med mamo in hčerko. Predvsem v adolescenci, ko se pričnejo kazati izraziti znaki materinega nesprejemanja in netoleriranja hčerkine ženskosti, se začne ta odmik med njima poglabljati in oddaljevati.

Protipol toksičnemu odnosu – čuječ in ljubeč odnos

Protipol toksičnemu odnosu med mamo in hčerko, ki ga navigira in poganja ljubosumje, je čuječ in ljubeč odnos, v katerem mama gleda na svojo hčer z razumevanjem in spoštovanjem hčerkine avtonomnosti. Hčerki želi stati ob strani, ji nuditi oporo, a ji kljub temu pušča svobodo, možnost, da se uči iz lastnih napak. Takšna čuječa mama je odgovarjala tudi na hčerkina vprašanja v knjigi Mama hčerki.

“Mami, tako sem se zaljubila! Kako naj vem, da je on tisti pravi?”

Draga moja punčka, stari ljudje so imeli navado reči: »Če bi bil vedež, ne bi bil revež.« Sedaj si zaslepljena s čustvi zaljubljenosti, ki preplavljajo tvoje telo in ti meglijo um. Čustva so predivja, da bi lahko s treznostjo sodila. Omama zaljubljenosti je nepopisna. Predaj se ji, kajti to je čudovita izkušnja, ki ji ni para. Vendar v tem kaosu čutne energije ne pozabi, kdo si, in predvsem nikoli ne nehaj ljubiti sebe! Če boš kadarkoli pozabila ali zanemarila to esencialno ljubezen do sebe, boš postala sužnja ljubezni. Klečeplazila boš za ljubljenim, ga rotila za ljubezen in pozornost ter trepetala in trpela v odvisnosti, lačna ljubezni in notranje neuresničena. Zaljubljenost mine. Kar ostane, je odnos. Odnos do sebe, ki določa in oblikuje tudi odnos z drugimi. Tvoja samovrednost naj bo stražar vrat do tvojega srca in tvoje bližine.

Ženska, ki se ceni, ne bo dopuščala in prenašala poniževanja, udarcev in nespoštljivosti. Znala bo dati, a za dano bo želela tudi prejeti. Ljubezen je vzajemen odnos, v katerem se moramo naučiti tako dajati kot prejemati. Če samo daješ, se v nekem trenutku razdaš. Izgubiš sebe, takrat pa odidejo tudi tisti, ki so nas izčrpali, a nič dali.
Punčka moja zlata, tisti ta pravi se lahko ali pa tudi ne rodi iz nore zaljubljenosti. Predvsem je to oseba, ki ti pusti biti, kdor si. Ceni in ljubi tvojo edinstvenost in vse, kar tej človeški neponovljivosti pritiče. Sprejema tvojo svetlo in temno stran. Ljubi te, ko se cedita med in mleko, in ob tvoji strani hodi tudi takrat, ko ti od vsega hudega klecajo kolena in se v prah sesuvajo tvoje sanje. Ta prava oseba hodi ob tebi, vendar nikoli ne meče sence nate in ti ne mečeš sence nanjo. Hodita svobodno, samostojno in zravnano. Dopustita si rasti. Predvsem pa se vedno pomikata naprej, ne glede na vse. Vedi pa, da kdo na poti kdaj tudi obstane ali na razcepu ubere drugo pot. Potem, punčka moja, se zaveš, da je tudi to del življenja. Življenja, ki je nepredvidljivo. Tako in takrat spoznaš, da nikoli resnično ne izveš, kdo je dokončno in za vedno »ta pravi«!

Ocena:
[Skupaj: 2 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor