Socialni živčni sistem

Odgovorno starševstvoTa prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.

Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo

Socialni živčni sistem

 

Pogosto poudarjava, da je krepitev socialnih veščin pri otrocih in mladostnikih izrednega pomena. Socialne veščine se namreč povezujejo z zadovoljstvom z življenjem, vklučenostjo v družbo, negativno se povezujejo z depresivnimi vedenji, izostanki od pouka, učnimi težavami itd. Še bolj pomembna je krepitev socialnih veščin pri učencih s posebnimi potrebami (npr. avtizem) ali pri učencih, ki izhajajo iz nespodbudnega družinskega okolja.

V nadaljevanju bova predstavili, zakaj je to tako pomembno …

Najprej za ponovitev – Avtonomni živčni sistem delimo na dva dela:

  • simpatični in
  • parasimpatični del.

Simpatični del omogoča aktivnost in mobilizacijo (odziv boj ali beg), parasimpatični del pa telo umirja, pripravlja na počitek.

Stephen Porges, profesor psihiatrije, pa je dodal še tretji del, t.i. socialni živčni sistem, ki ga je opredelil v okviru polivagalne teorije.

Porges opozarja, da je dosedanje razumevanje delovanja avtonomnega živčevja pomanjkljivo in nenatančno. Z dosedanjim razumevanjem živčevja namreč ne moremo ustrezno opisati in razložiti psihološkega in socialnega konteksta človekovega vedenja. Nova spoznanja delovanja živčnega sistema so pomembna za boljše razumevanje medosebnih odnosov, naših odzivov v različnih situacijah, pa tudi fenomenov kot so avtizem, mejna osebnostna motnja, bipolarna motnja ipd.

Kaj je pravzaprav osnova polivagalne teorije?

  • Porges je raziskoval vagusni živec (10. možganski živec), ki je preko živčevja povezan z možgani, pljuči, želodcem, srcem, črevesjem in drugimi organi. Njegova glavna naloga je, da nas zaščiti in ustavi, ko je to potrebno. Vagusni živec ima namreč zaviralni učinek – upočasni srce, dihanje, … Večina parasimpatičnega tkiva izhaja iz vagusnega živca, ki možganom pošilja kar 80 % informacij o notranjem stanju telesa.
  • Naše telo s pomočjo nevrocepcije (zaznavanja na osnovi živčevja) ocenjuje tveganje v okolju in določa, kateri del avtonomnega živčevja bo v ospredju. To vse deluje praktično nezavedno. Glede na to zaznavo določi prioritetno vedenje in sproži strategije prilagajanja.
  • Delovanje nevrocepcije lahko opazujemo pri pticah. V trenutku, ko ena od ptic zazna nevarnost in odleti, se podoben odziv sproži tudi pri drugih pticah, ki se pravzaprav niti ne prepričajo ali nevarnost res obstaja. Povsem razumljivo ta odziv poveča verjetnost za preživetje nekega živega bitja. Bistvo tega odziva je hitrost. V tem primeru je namreč zavest izključena iz procesa odločanja. Odločimo se hitro in učinkovito.
  • Znotraj polivagalne teorije Porges opredeli sistem socialne angažiranosti, ki velja za najmlajši del avtonomnega živčevja pri sesalcih in omogoča neverbalne interakcije s katerimi se uglasimo z drugimi, uskladimo bitje srca in dihanje, pomiri naše notranje telesno doživljanje, podpira zdravje, osebno rast in obnovitev ravnovesja v telesu. Socialna angažiranost omogoča vokalizacijo, poslušanje intonacije glasu in prepoznavanje obrazne mimike.
  • V primeru zaznane nevarnosti kot prvo uporabimo našo najvišje razvito strategijo – socialno angažiranje. Omogoča jo socialni živčni sistem. Povezuje delovanje socialnih mišic (mišice obraza, ust, vratu, grla, …), vpliva na obrazno mimiko, sposobnost poslušanja in vokaliziranja. Vpliva torej na sposobnosti, ki čoveku omogočajo socialno interakcijo. Novorojenčku ta sistem na primer omogoča povezanost s skrbnikom, dojenje in sesanje. Pomirja ga miren glas in nežno zibanje. Ta sistem omogoča tudi igro.
  • Če si predstavljate osebo, ki je ravno doživela prometno nesrečo, se lahko ta pomiri s pomočjo osebe, ki oddaja prijaznost, toplino, umirjeno skrb, nežen dotik in ki ohranja očesni stik. Vse to, zaradi socialne angažiranosti.
  • Socialni živčni sistem je najbolj dejaven takrat, ko se počutimo varne in sprejete. Ko zaznamo nevarnost pa se ta sistem sproži tako, da se najprej s pomočjo mišic glave in vratu orientiramo v prostoru, zaznamo stopnjo nevarnosti in z obrazno mimiko izrazimo svoje čustveno stanje ter se tako povežemo z drugimi.
  • Pri polivagalni teoriji gre pravzaprav za delovanje našega sistema ob zaznani ali dejanski nevarnosti in poudarja, da je toplina sočloveka izrednega pomena, da lahko oseba v stiski ponovno vzpostavi ravnovesje v svoji notranjosti in ponastavi delovanje avtonomnega živčnega sistema.
  • V idealnem primeru torej naš živčni sistem deluje s pomočjo socialnega angažiranja. Na ta način naš organizem deluje optimalno. Travmatične izkušnje, npr. težak porod, nasilje, zloraba, … pa na naše živčevje vplivajo tako, da se aktivira sistem boj-beg. Telo postane rigidno, zakrčeno, dihanje je plitvo in hitrejše, … To je sicer odziv živčnega sistema, ki nam je v preteklosti pomagal preživeti, če prepoznamo, da se aktivira, pa prej aktiviramo tudi socialni živčni sistem in se vrnemo v bolj pomirjeno stanje.

Prijazen obraz, miren ton glasu, nežen dotik, nasmeh, objem – vse to lahko spremeni posameznikovo nevrofiziološko stanje. Vse to lahko osebo na drugi strani pomiri, ker s takim pristopom dejansko vplivamo na živčevje osebe, ki nam stoji nasproti. Ravno zato je pomembno, da starši vključujete tudi dovolj pozitivnih vedenj in da znate na fiziološko vzburjenje svojega otroka (posebno otroka, ki ima posebne potrebe) odreagirati tudi na fiziološki ravni. Otroci so namreč izjemno dovzetni na regulacijo na tej ravni. Na ta način jih bomo hitreje in učinkoviteje pomirili, hkrati pa jih bomo učili tudi samoregulacije.

Kim in Neva Pletikos

Neva Strel Pletikos

Neva Strel Pletikos

Sem univ.dipl.pedagog, prof.sociolog, transakcijska analiza – counsulter, NLP – praktik coach, s končnami dvoletnim usposabljanjem iz teorije izbire.

Vabljeni na mojo stran cor.si

Rezervirajte si termin za 20 minutno brezplačno svetovanje po telefonu. Ponujamo pa tudi druge oblike svetovanj glede vzgoje oziroma učnih težav. Prijavite se na naslov info@cor.si.
Neva Strel Pletikos

Latest posts by Neva Strel Pletikos (see all)

Ocena:
[Skupaj: 1 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor