Avtosedež – sedem velikih napak, ki jih počnemo starši
Starši pogosto čez čas vse počnemo rutinsko. Pri drugem otroku nadaljujemo s prakso, ki smo jo “izdelali” pri prvem otroku. Vse se nam zdi samoumevno. Kupili smo avtosedež, ga namestili, otrok je varno pripet in to je to. Pa je res?
Izdelava avtodesežev in njihova uporaba ter varnostni standardi se hitro spreminjajo. Kar je bilo še pred nekaj leti “zapovedano”, je lahko zdaj popolnoma drugače. Kar je veljalo za prvega otroka, za drugega ne velja več. Kar je veljalo takrat, ko ste sedež kupili, je zdaj mogoče drugače.
Veliko staršev počne nekaj v veri, da to počne prav in se ne zaveda, da je v resnici narobe, napačno in po možnosti celo nevarno. Pa poglejmo, kje starši največ grešimo.
Sedem pogostih napak, ki jih počnemo starši pri uporabi otroških avtosedežev
- ne preberemo navodil
- pozabimo pripeti jahača, ko ga noben ne uporablja
- otroka prehitro premestimo v sedež višjega razreda
- pustimo otrokom sedeti na sovoznikovem sedežu
- pasov na avtosedežu ne zategnemo dovolj
- kupimo nepreverjeni avtosedež preko spleta
- ne upoštevamo roka trajanja
Ne preberemo navodil
Jah, kdo pa danes še rabi navodila, poiščeš ustrezni video na youtube in to je to. Amak to ni najbolj pametna odločitev. Če priročnik za uporabo pospravite v avtomobilski predal ali “pozabite” v za to namenjene prostoru v avtosedežu, lahko spregledate zelo pomembne informacije, ki so zapisane v njem – od navodil za pritrditev, navodil za uporabo, omejitev uporabe (otrokova teža, velikost) in celo roka trajanja.
Pa nismo vsi taki, nekateri celo preberejo navodila in jih v celoti upoštevajo, ne glede na to, če niso ravno namenjena za njihov avto ali otroka. Kot, recimo, preveč previdni starši, ki sedež pritrdijo tako s pasom kot isofix sistemom, čeprav proizvajalec za avtosedež priporoča uporabo zgolj enega načina, saj se drugače poruši sistem varovanja in porazdelitve sil pri morebitnem trku. Nerazumljivo? Preberite navodila, pa vam ne bo. 🙂
Ne zapnemo jahača, ko ga noben ne uporablja
Ko otrok sedi v jahaču in je pripet, je tudi jahač varno pritrjen. Ko pa otroka ni v jahaču, ta ostane nepripet in zlahka postane nevaren leteči predmet v primeru nesreče. Če je otrok dovolj star, da se lahko sam pripne, ko se usede na jahača, je tudi dovolj star, da lahko jahača pripne, ko gre iz avta.
Nekateri jahači imajo možnost pritrditve z isofoxom, ki drži jahača na mestu tudi takrat, ko ni pripet z varnostnim pasom. A nismo ravno prej zapisali, da sedeža ni dobro pripenjati na oba načina? Pravzaprav je v tem primeru vloga razdeljena – varnostni pasovi v primeru nesreče zadržijo otroka, isofix pa samo drži jahača na mestu.
Otroka prehitro premestimo v sedež višjega razreda
Vsaka naslednja stopnja avtosedeža je manj varna od predhodne. Lupinica je varnejši od sedeža in sedež je varnejši od jahača.Zakaj bi otroka brez potrebe prezgodaj izpostavljali večjemu tveganju? Zato, ker njegovi sovrstniki že sedijo na jahaču, medtem ko vaš še sedi v sedežu? Naj vas otrokovo prigovarjanje ne prepriča, zanj ste odgovorni vi in če je varneje, ne menjajte sedeža dokler to zares ni potrebno.
Pustimo otrokom sedeti na sovoznikovem sedežu
V Sloveniji ni zakona, ki bi prepovedal sedenje otrokom na sovoznikovem sedežu. Edina omejitev je uporaba zadrževalnega sistema (lupinica, sedež, jahač) do višine 150 cm. Otrok je torej lahko pripet tudi na sprednjem sedežu, če avtomobil in zadrževalni sistem to dovolita. Napake, ki se najpogosteje dogajajo, so:
- ne izklopimo zračne blazine, ko otroka peljemo v lupinici, ki smo jo namestili na sovoznikov sedež (ta mora biti obrnjena v nasprotni smeri vožnje). Če tega ni možno storiti, otroka ne smemo voziti na takšen način.
- ne pomaknemo sedeža do konca nazaj, ko otroka spredaj vozimo v avtosedežu. Tega seveda lahko namestimo, če sedež vozila in avtosedež to dovoljujejta. Kateri načini pritrditve so priporočeni in katere proizvajalec odsvetuje, je zapisano v priloženih navodilih.
Med vožnjo v motornem vozilu z vgrajenim zadrževalnim sistemom mora biti otrok, manjši od 150 cm, zavarovan z zadrževalnim sistemom, ki je primeren otrokovi telesni masi. V motornem vozilu, ki ni opremljen z zadrževalnim sistemom, ni dovoljeno prevažati otrok, mlajših od treh let, otroci starejši od treh let in manjši od 150 cm pa se smejo prevažati le na sedežih, ki niso prednji sedeži. Otrok ni dovoljeno prevažati v nazaj obrnjenem zadrževalnem sistemu v sedežu za potnike, zaščitenem s prednjo zračno blazino, razen če je zračna blazina deaktivirana mehanično.
Ko prečkate državno mejo, pa je lahko zgodba povsem drugačna in to, kar je v Sloveniji dovoljeno, je v tujini prepovedano. Poglejmo, kaj pravijo zakoni za sosednje države:
- Avstrija: če je otrok mlajši od 14 let in manjši od 150 cm, se lahko vozi v avtomobilu le, če sedi v ustreznih otroških sedežil ali drugih homologiranih pripomočkih, primernih otrokovi višini in teži. Uporabljati smete e otroške sedeže, ki imajo oznako ECE 44/03 ali ECE 44/04.
Če lahko v avtomobilu prilagodite pas, da otroku ne gre neposredno preko vratu, lahko za otroke, večje od 135 cm, uporabljate le varnostne pasove. - Hrvaška: po novem se tudi na Hrvaškem lahko spredaj vozijo otroci do višine 150 cm, če uporabljajo ustrezen pritrdilni sistem, primeren njihovi velikosti in masi (lupinica, otroški sedež, jahač). Zakon dovoljuje, da so lahko na zadnjih sedežih otroci višine od 135 do 150 cm privezani le z varnostnimi pasovi.
- Italija: otroci do 12 let starosti se lahko vozijo le zadaj in morajo pri tem biti v ustreznem varovalnem sistemu, primernemu njegovi višini in tež
- Madžarska: otrodi do 150 cm višine morajo biti v ustreznih otroških sedežih, otroci do 3. leta starosti pa se lahko vozijo spredaj le, če so v lupinici, pritrjeni v nasprotni smeri vožnje in je varnostna blazina izklopljena.
Pasov na avtosedežu ne zategnemo dovolj
Ko dajemo psu ovratnico, jo zategnemo samo toliko, da lahko med vrat in ovratnico porinemo še dva prsta. To pravilo pri zategovanju pasov pri otroških sedežih ne velja. Prav je, da so pasovi čim bolj zategnjeni, saj se v primeru trka otrokovo telo zaustavi na pasovih. In če so pasovi pritrjeni ohlapno, med tem telo že dobi pospešek in otrokovo telo se lahko izmuzne iz sedeža. To lahko otrok stori tudi sam, če ni dovolj trdo pripet. Upoštevajte tudi navodilo o višini zgornje pritrditve pasu. Ta naj bi bila vedno nad otrokovim ramenom.
Kupimo nepreverjeni otroški sedež preko spleta
Vsak želi pri nakupu prihraniti nekaj denarja, če je le mogoče. A tega na počnite na račun varnosti otroka. Kupujte le preverjene blagovne znamke od preverjenih prodajalcev, saj tudi otroške sedeže ponarejajo. Kupujte le take, ki ustrezajo standardom in so v Sloveniji dovoljeni za uporabo. Ne kupujte že uporabljenih sedežev iz druge roke. Naj bo pri otroku varnost na prvem mestu, rabljeni avtosedež kupite le, če ni poškodovan in ni bil udeležen v prometni nesreči.
Ne upoštevamo roka trajanja
Vsak avtosedež ima rok trajanja, zato pred nakupom preverite, kdaj je bil narejen. Kako pa lahko ima neka plastika rok trajanja? Pa saj ni mleko, da bi se pokvarila! Če dobro pomislite, je popolnoma logično, da obstaja omejitev uporabe, saj se tudi material stara in sčasoma ne more več zagotoviti predpisane varnosti. Ko otroški avtosedež postavimo v avto, tam tudi ostane. Podnevi se segreva, ponoči se hladi, na soncu se cvre, pozimi zmrzuje. In takšen sedež naj bi nase prevzel energijo trka?
Avtosedeži naj bi trajali do šest let. Poiščite rok uporabe otroškega avtosedeža. Ta naj bi bil vtisnjen nekje na spodnjem delu sedeža, na nalepki, kjer je zapisan model in datum izdelave. Poskrbite, da se bo otrok peljal v varnem sedežu, v sedežu, ki lahko opravi svoj namen, zaradi katerega je bil kupljen, saj sedeže uporabljamo zato, da bi otroci bili varni in ne zaradi nekih predpisov in morebitnih kazni.
Naj bo vaša vožnja varna.