Namesto lizik raje ponudite jabolka!

Občasno gremo jest v restavracijo. Ravno včeraj je bil tak dan, ko nismo jedli doma. Privoščili smo si predjed in glavno jed. Bilo je zelo okusno, nato pa sva z možem imela le še toliko prostora, da sva za piko na i slastnemu obroku dodala sladico. Še ne dveletna hčerka, ki še ima občutek lakote uglašen z dejanskimi potrebami telesa, sladice ni želela. Seveda je niti nisva silila, saj želiva ta občutek pri njej ohranjati.

namesto-lizik-raje-ponudite-jabolka

Tako, siti smo morali le še poravnati račun. Med plačevanjem in oblačenjem sem naenkrat zagledala hčerko, ki je v roki držala liziko. Halo, od kje pa zdaj to?! In predvsem ZAKAJ? Dala ji jo je natakarica. Lizika je bila še zavita, zato je mala vlačila po ustih tisti ovitek in se navihano smejala ter vpila ika, ika. Od kod sploh ve, kaj ima v roki, če do zdaj (vsaj kolikor je meni znano) še ni pojedla niti ene lizike. Ok, za to sem našla razlago v tem, da je pač videla druge otroke.

Ne najdem pa odgovora na vprašanje zakaj. Zakaj je treba otrokom dajati lizike? Je v njih kaj dobrega zanje, torej zdravega ali vsaj ne škodljivega? Ne, čisto nič. Gre samo za kup sladkorja in nekaj dodatkov. Torej stvari, ki na hitro povzročijo občutek ugodja zaradi prijetnega, sladkega, sadnega okusa. Ha, to je torej odgovor na moje vprašanje, zakaj otrokom dajejo lizike. Da bi se v trenutku (in le za nekaj trenutkov) počutili dobro. Ko bi ugodje minilo, bi bili že v avtu ali doma, skratka, ko smo bili v restavraciji, se je hči počutila dobro. In kjer se počutimo dobro – tja radi spet pridemo, kajne?

Ne morem vam povedati, kako besna sem na gostince, ki otrokom tik pred odhodom v roke porinejo liziko! Ali pa ko gremo v trgovino. Je tam kaj drugače? Ne, isto je! Starši se moramo z otrokom prebiti skozi celo trgovino, da med vsemi akcijami in popusti in gratis ponudbami končno uspemo najti tistih nekaj živil, ki jih itak vedno kupimo. Vmes se moramo odzivati na otrokovo počutje, njegova vprašanja in potrebe. Tako kot meni vedno bolj postaja nakupovanje nujno zlo, ki mi pobira čas in energijo, bi verjetno tudi otrok bolj užival v peskovniku, med knjigami ali na igrišču z vrstniki, kot pa da mora mirno sedeti v vozičku, ne stegovati rok in grabiti vsega, kar doseže, in stati v vrsti, ko starši zlagamo stvari iz vozička na tekoči trak pri blagajni. In ko nam uspe z vozičkom manevrirati med policami, z njih nabrati ustrezna živila, medtem ko v vrvežu skušamo razbrati, kaj nam govori otrok in ga prepričati, naj samo še toliko časa sedi v vozičku, da plačamo, nam čisto ves trud poruši ena sama, na videz prijazna gesta prodajalcev, ko otroku ponudijo bonbon ali liziko.

Ker moj otrok še ni star niti dve leti, še lahko preprečim, da bi sladkarije dejansko dobil. Verjetno bo že čez eno leto ali še prej povsem drugače.

Zakaj nočem, da moj otrok dobi bonbon ali liziko pri blagajni v trgovini ali restavraciji?

  • Ker je to le marketinška poteza. Marsikateri prodajalec mora ponuditi sladkarije, čeprav ve, kako škodljive so. Če želite biti prijazni, otrokom ponudite jabolko!
  • Ker ne želim, da moj otrok že pri tej starosti postane odvisen od sladkorja. In to enostavnih, škodljivih sladkorjev. Če želite ponuditi nekaj sladkega, otrokom ponudite jabolko!

In da ne bo pomote – tudi pri nas doma imamo sladkarije. Ampak večinoma so to doma pripravljeno pecivo, piškoti, ki jih speče moja stara mama, sadje, med, po možnosti domače marmelade. Privoščimo si tudi kupljene sladkarije, a le občasno in še takrat zmerno. Tako je pri nas. In ker sama zaužijem preveč sladkorja, vem, kako težko je spremeniti način življenja in začeti jesti hrano, ki jo telo dejansko potrebuje in ima od nje korist. Svojemu otroku želim prihraniti odvisnost od sladkorja, zato ne želim, da se prodajalci in gostinci vtikajo v naše prehranjevalne navade. Če bom želela, bom otroku sama kupila in ponudila bonbone in lizike.

Ocena:
[Skupaj: 0 povprečno: 0]

Morda vas zanima tudi ...

Deja D

Sem najprej mamica, potem pa še ljubiteljska fotografinja ter mestna duša, ki živi na podeželju in obožuje živali. Že nekaj časa pišem blog Kuhartnica, na katerem je zadnje čase največ tem, povezanih z mojo ljubo hčerko. Sem tudi umetnica, rada sem drugačna in rada ustvarjam, zato izdelujem unikatne poročne izdelke in tako nevestam pomagam narediti njihov poročni dan res sanjski. Sem pa tudi ljubiteljska kuharica in slaščičarka. Moje recepte lahko spremljate na Oblizni prste si.

Dodaj odgovor