Ob materinskem dnevu … pismo mami

Draga mama…

(Piše Katja Kašnik Ogriz)

…ko sem vstopila v svet materinstva, si nisem mislila, da te bom kdaj koli tako potrebovala ob sebi kot na tej poti. Zares sem občutila, kako je ob sebi imeti mamo. Takšno mamo, ki te razume v vseh pomenih besede. Res razume. Razume še tako butasto vprašanje in čudno misel. In verjetno se ti nikoli ne bom mogla dovolj zahvaliti za nešteto nasvetov, dolgih pogovorov, iskrenih objemov in poslušanj 1001 vprašanj. Hvala draga mama. Zdaj ko sem sama mamica, vse bolj razumem. Razumem tvoje razdajanje zame in za brata. Razumem odrekanja in izzive. Razumem, kako si se trudila za naju, da sva postala osebnosti.

In draga mama, samo ti veš, kakšen je bil moj prehod v materinstvo … težaven in zahteven! Že zaradi porodne travme, ki je vplivala name bolj psihično kot fizično. Nato soočanje z vsemi izzivi, ki jih je prinašal vsak sleherni dan porodniške. Samo ti veš, da nisem izpolnjevala zapisanih standardov iz nešteto člankov o materinstvu, ki razkrivajo samo pocukrane strani materinstva in opevajo žensko, kako vse zmore in kako se mamice takoj zaljubijo v dojenčka, ko ga dobijo. Jaz se žal nisem. Rabila sem več mesecev, da sem se privadila na novo bitje v stanovanju. Pa še vedno rabim čas za povezovanje in navezovanje stika s svojo malčico, ki vsak dan pokaže nekaj novega. Vsak dan bolj odkrivam pomene ljubezni in skrivnosti sreče. Vsak dan se skušam veseliti drobnih malenkosti, ki zapolnijo dan. In vsak dan se sproti učim teči s tokom. Ko imaš otroka, je konec s predvidevanji in 100% planiranjem. Spoznala sem tudi, kako je vsak dan nositi srce na pladnju zaradi strahu, ki te spremlja v materinstvu. In kako se ga ne moreš znebiti. In mama, pomirile so me tvoje besede, da bo strah vedno tu, tudi ko bo otrok dopolnil 18, 20, 30 let…samo naučiš se živeti s tem strahom, ki ga preoblikuješ v materinsko skrb. In hvala mama, da si super babica moji malčici. In upam, da bosta zgradili takšen lep odnos kot sem ga sama s svojo babico, tvojo mamo.

In mama hvala, da te še vedno lahko pokličem za karkoli. In ni mi več samoumevno da si. Hvaležna sem za vsak dan, da si. In da si zdrava, močna in vedno polna optimizma. Tudi ko te kaj stre, se vedno potrudiš najti bilko hvaležnosti in upanja. Hvala. In hvala, da me vedno podpiraš in tudi okaraš, ko rabim brco v rit. Hvala. Zaradi tebe postajam boljša mamica in hčerka. Zaradi tebe rastem, saj me učiš kako se spopadati z izzivi in mi ponudiš ramo, ko kličejo solze. Hvala draga mama. Upam, da sem s tem pismo ti vtisnila v srce vsaj pol toliko hvaležnosti kot ti meni nudiš podpore.

Hvala.

Tvoja Katja