Ta tri vprašanja postavite otroku vsak večer pred spanjem
Sinoči, preden je moj triletni otrok odšel spat, sva imela en od najčudovitejših pogovorov. Pravzaprav imava vsak večer takšne pogovore, ki, razen tega, da me do konca raznežijo in raztopijo srce, zagotovo utirajo pot k najini odlični povezanosti v letih, ki prihajajo.
Kot del najine rutine pred spanjem, vsak večer svojemu sinu postavim tri vprašanja:
Kaj te je danes nasmejalo?
Kaj te je danes spravilo v jok?
Kaj si se danes naučil novega?
Ko moj mali princ odgovarja na ta tri vprašanja, mi vsak večer odpira svoje srce, ko se spominja, kaj ga je danes razveselilo, se začne se znova smejati in veseliti, postaja resen, ko se spomni tistega, kar ga je spravilo v jok in se “dvigne kot kvas”, ko se pohvali z vsem tistim, kar se je novega naučil.
Čeprav je to tako edinstvena rutina in povsem običajen pogovor, če malo bolje pomislite, lahko v resnici teh pet ali deset minut vašemu otroku toliko pomeni, vam pa lahko pove o njemu tako veliko, kar na drugi način morda nikoli ne bi zvedeli. Poglejte moj primer:
Svojemu sinu najprej pomagam, da se nauči komunicirati. Moj drugi sin, ki ima dve leti, že poskuša sodelovati v našem pogovoru in to, razen tega, da je prečudovito, tako veliko pomeni tudi za razvoj njegove veščine komuniciranja. V naši hiši je popolnoma normalno, da se pogovarjamo o vsemu. Želim, da jutri, ko bo mojim otrokom resnično potrebna opora ali preprosto nekdo, s komer bodo lahko podelili svoje težave, bodo vedeli, da bom zanje vedno tu.
In ko bodo želeli s kom deliti svoje uspehe in veselje, morajo vedeti, da se bom tej njihovi sreči veselila boj kot kdorkoli. Ta občutek bližine in zaupanja se ne bo ustvaril sam od sebe. Zato moramo otroke že od majhnega učiti komuniciranja, da se vedno, ko imajo težavo, obrnejo na nas, da je družina najpomembnejša opora in mesto, kjer lahko delimo vsa svoja občutja. Tako jim bomo zgradili občutek varnosti in zaupanja, ki nam bo v prihodnosti pomagal, da bomo imeli dobro in odprto komunikacijo.
Meni kot materi ti razgovori pomagajo, da razumem, kako izgleda vsak posamezen dan v življenju mojega otroka iz njegove perspektive. Včasih imajo neke stvari zanj takšen pomen, katerega nikoli ne bi pričakovala in smatrala za pomembnega ali pa mi nekaj pove, kar me zelo preseneti. Ne boste verjeli, kaj vse otroke razveseli ali jih razžalosti.
Včasih se resnično vprašam, kam vse te čudovite lastnosti in ta sposobnost, da nas osrečujejo majhne stvari, izginejo, ko odrastemo. Naj se vrnem, kot staršu mi ti pogovori pomagajo bolje spoznati svojega otroka in vsaj malo uživati z njim v teh trenutkih, ki jih čez dan izpustim zaradi dela. Takšen razgovor zna včasih biti tudi pravi alarm za kakšne stvari, ki otroka prizadenejo, niti predstavljati si ne morete (ali pa to enostavno spregledate).
To je še en način, da se moj otrok “nauči učiti”, ko se vsak večer znova spomni, čeravno samo na kratko, kaj vse se je tega dne naučil. Jaz pa tako dobim priložnost, da ga naučim, da tudi negativne izkušnje (tiste stvari, ki so ga spravile v jok ali razžalostile) nimajo nujno negativnega zaključka. Napake so normalne, lekcije, ki iz njih izvlečemo, pa so tiste najdragocenejše.
Nihče se ni rodil z znanjem, kako se pogovarjati o svojih občutkih. Zapomnite si, tega se je treba naučiti. Jaz svojega sina skozi te kratke pogovore, med ostalim, učim tudi tega, da izrazi svoja čustva z besedami.
Kar pa je najpomembnejše, ti pogovori so meni in njemu najljubši del dneva, nekaj, v čemer uživava. Takrat se skupaj smejeva, včasih jokava in to je tisto, kar naju od vsega najbolj zbližuje. Zdaj pa imamo še eno novost. Sinoči, ko sva zaključila z obdelovanjem njegovega dne, mi je moj sin rekel: “Zdaj si ti na vrsti, mami. Kaj je tebe danes nasmejalo?”
Torej, če še nimate podobne rutine s svojim otrokom, vam iz srca priporočam, da ga čimprej uvrstite med svoje vsakodnevne rituale. Teh pogovorov se vsak dan veselim, ker so to trenutki, ko sem s svojim otrokom bliže kot kdajkoli in vem, da po pogovoru gresta spat srečna in izpolnjena.
Kaj si lahko starš želi več?