Kako ohraniti trdno partnerstvo, ko imamo majhne otroke
Ko dobimo otroke, se naša partnerska zveza temeljito spremeni. Pa vendar poznamo 8 načinov, s pomočjo katerih lahko ohrani svojo trdnost.
Ko mi nekdo navdušeno sporoči, da je na poti nov otrok, se del mene veseli z njimi, drugi del pa jim tiho zaželi, naj partnerja zdržita skupaj. Življenje po prihodu otroka je namreč popolnoma drugačno od tistega poprej.
Prebrala sem že nič koliko člankov o tem, kako s partnerjem po prihodu otroka ohraniti stik ali kako izboljšati spolno življenje. Vsem, ki imajo otroke, mlajše od petih let, pa bi želela raje sporočiti nekaj drugega: obljubita, da bosta ostala skupaj (če v zvezi seveda ni nikakršnih zlorab).
Kako naj to dosežemo?
Vaša pričakovanja naj bodo realistična
Sprijaznite se s tem, da boste videli drug drugega v najslabši izvedbi. Pomanjkanje spanja in krotenje izredno živahnega malčka lahko utrudi in potre še največjega veseljaka. Lahko se trudite biti veseli, urejeni in vedno sveže oprhani, vendar vam vaš malček tega morda ne bo dovolil prav vsak dan. Bodita razumevajoča.
Stvari naj bodo preproste
Manj je več! To zagotovo ni čas, v katerem se je smiselno lotiti prenove hiše (verjemite mi), začeti popolnoma nove samostojne poslovne poti ali se preseliti, če vam tega zares ni potrebno narediti. Dajte si dovolj časa in prostora, da novo življenje za vas postane rutina. Ko imate majhne otroke, je popolnoma dovolj preživeti povsem ‘normalno’ leto.
Zavedajte se svojega vpliva
Ne nalagajte novih nalog na seznam stvari, ki naj jih naredi vaš partner, kar vključuje tudi prelaganje svojih odgovornosti nanj ali nanjo.
Partnerju pokažite, kako pomemben je za vas
Ko imamo majhne otroke, je zelo preprosto prepustiti se toku vsakodnevnih obveznosti. Stvari, ki so bile prej samoumevne, kot so hranjenje, spanje in oblačenje (sebe in njih), postanejo strašno zapletene. Znotraj te zmešnjave poskusite najti načine, kako boste svojemu partnerju ali partnerki pokazali, da vam je še vedno še kako mar zanj ali zanjo. Vzemite si trenutek in jim pokažite, da jih vidite in razumete. Možu rada pošiljam sporočilca ali pa si zvečer vzamem nekaj časa in pozorno poslušam, kaj mi ima povedati.
Ne spustite se v tekmovanje o tem, kdo od vaju je bolj utrujen
Najbrž se oba trudita, da bi bili vsi člani družine siti in na varnem. Oba sta utrujena – nikar se ne trudite biti bolj utrujeni od partnerja. Oba sta del iste ekipe!
Drug drugemu omogočita počitek
Če opazite, da se vaš partner komaj drži na nogah, ne postavljajte vprašanj, ampak raje naredite kaj koristnega. Če opazite podočnjake pod partnerkinimi očmi, ne sprašujte, ali potrebuje pomoč. Zaradi takšnega vprašanja se bo lahko dejansko počutila nesposobna ali šibka, od tod do jeze pa je majhen korak (naši možgani so zelo čudna stvar). Bolje bo, če na hitro pogledate naokoli in ugotovite, kje ste lahko koristni. Če ne veste, kaj bi lahko naredili, je vedno potrebno iti v trgovino, oprati perilo ali otroke peljati na igrišče. Če imate dovolj energije, je peljati otroke iz stanovanja ali hiše vedno najboljša izbira.
Najboljša ponudba, kar sem jih kdaj dobila od moža, je bila, naj prespim v sobi za goste. »Bom jaz danes prevzel stvari. Pojdi dol in naspi se,« mi je rekel. Šla sem, za seboj zaprla vrata, vključila ventilator, da si naredim malce hrupa v ozadju, in se nič počutila krivo, da se bom naspala. Vedela sem, da mu bom uslugo kmalu vrnila.
Preživljajta čas brez otrok
Nekaterim parom je všeč ideja večera za zmenek, četudi gre le za en večer ali noč v letu. Ni potrebno iti daleč. Privoščite si preprosto večerjo v restavraciji, odhod v terme ali nočitev v sobi s kaminom, počutili se boste obkroženi z luksuzom. Je v bližini vas kaj podobnega? Razvajajte se, počutite se posebne. Zabavajta se skupaj.
Nagovarjajte svoja čustva
Veliko staršev mi je presenečeno zaupalo, da pred prihodom otrok niso nikoli izkusili tako intenzivne jeze. V to skupino spadam tudi sama. Spominjam se občutkov popolnega in skoraj neukrotljivega besa. Dejansko sem mislila, da me bo razneslo.
Naša generacija je prva, ki posluša, bere in se uči o nadzorovanju čustev, samoobvladovanju in čustvenem coachingu ter poskuša te spretnosti prenesti na svoje otroke. Generacije staršev pred nami o tem in vplivu na naša življenja niso vedele veliko (zato jih tudi ne bomo krivili, če niso, ker te informacije zanje niso bile dostopne).
To je tako, kot da bi otroka poskušali naučiti tujega jezika, medtem ko hkrati brskamo po učbenikih in zvezkih, da bi se ga naučili mi sami. Veliko nas je, ki ne želimo več uporabljati grobih kazni, kot so kričanje, tepežkanje po zadnji plati ali čas za odmor, vendar pa ne vemo niti, kaj naj počnemo namesto tega. Nekateri starši se odločijo za nasproten pristop in dovolijo, da njihovo življenje dejansko vodijo otroci. Ob tem se seveda počutijo nemočne in tudi frustrirane. Drugi starši pa se ravno tako frustrirani zaradi tega, ker jim kljub uporabi bolj grobih prijemov ne uspe, da bi se otroci vedli tako, kot to želijo starši. Preveč frustracije!
Zadeve se lahko še dodatno zapletejo, če eden izmed staršev verjame v pozitivne oblike discipliniranja, drugi pa le v moč kaznovanja – ob tem dobimo zelo plodno gojišče za partnerske spore.
Kar priporočam, je, da se moramo naučiti, kako drugemu pripovedovati o svojih občutkih in čustvih. Svojega čustvenega stanja se bomo najbolje zavedeli, če o njem spregovorimo. Navadite se na uporabo besed, ki označujejo vaša čustva v določenem trenutku. Ni treba, da o tem nujno govorite nekomu drugemu. Povsem zadoščalo bo, da o tem govorite sami s seboj. Včasih sama sebi rečem: »Jezna sem. Kako si želim, da bi bil zdaj tu nekdo, ki bi mi lahko pomagal.« Šele ko izgovorim te besede, lahko začnem razmišljati o tem, katere možnosti imam na voljo za zadovoljitev te potrebe.
Prevedla: Violeta Jurković