6 načinov, kako aktivno poslušati vašega otroka

6-nacinov-kako-aktivno-poslusati-vasega-otroka
Designed by Freepic.diller

Poslušanje je zelo pomembna lastnost pri vzpostavljanju odličnega družinskega odnosa. Poslušanje svojega otroka je eno, slišati pa drugo. Potrebno je slišati svojega otroka, da z njim lahko vzpostavimo odličen odnos.

Kako ga aktivno poslušamo?

  1.  Naj vas zanima – pozornost
  2. Otroka glejte v oči
  3. Opazujte neverbalne signale
  4. Odprta, aktivna drža telesa
  5. Kratki komentarji in premostitveni izrazi
  6. Preverite, če razumete
  7. Papagajščina
  8. Prikimavajte
  9. Odložite presojo – ne sklepajte prehitro

Pri aktivnem poslušanju smo pozorni na to, kaj nam otrok pripoveduje. Ko ga poslušamo, lahko zraven kimate ali uporabljate premostitivene izraze kot so: aha, oh, razumem, … Otroka pri poslušanju gledate v oči in ste pozorni na njegove besede in niste z mislimi že kje drugje npr. v službi, pri domačih opravilih, skrbeh … Aktivno poslušate tako, da vmes preverite, če ga prav razumete npr.: če te prav razumem, se ti je zgodilo …

Najstniki imajo veliko dilem in vprašanj, zato potrebujejo dobrega poslušalca, da se mu lahko zaupajo in pridejo do pravilnih odgovorov. Že  moj štiriletni otrok se zaveda, kdaj ga kdo posluša, ker če ne reče: Hej, tebi govorim, …

Odlično je preveriti, ali otroka dobro razumete in povzamete: Torej, če te prav razumem, se ti je zgodilo, …

Uporaba papagajščine pri aktivnem poslušanju je izredno uporabna, ko želimo od otroka izvedeti še kaj več, kot nam je povedal. Npr: ”Danes me je učiteljica skregala. ” ”Skregala?” Papagajščina pri sogovorcu spodbudi, da doda dodatno razlago in kaj hitro nam bo otrok zaupal še kaj več.

In ko poslušate odložite presojo, ne obsojajte. To zelo radi počnemo še posebej pri najstnikih, ko so na vrsti žgečkljive in občutljive teme. Pustimo mu, da nam do konca pove in včasih je dovolj le dobro in aktivno poslušanje.

Kakšne so pa napake pri poslušanju oz. kaj ne delamo, ko želimo dobro poslušati?

Skušajmo se izogniti:

  • sodbam in predsodkom,
  • seganju v besedo,
  • tihemu pripravljanju odgovora vnaprej,
  • selektivnemu poslušanju,
  • pretiranemu prikimavanju,
  • dokazovanju, da sem “naj” in da imam prav,
  • zunanjim motnjam (GSM, prenosnik itd.)

Dobro je, da ko poslušamo ne sodimo vmes in si že ustvarjamo predsodke. Poskusimo res aktivno poslušati brez seganja v besedo ali pripravljanja odgovora že vnaprej. Tudi to, da imamo v mislih že službeni sestanek, medtem ko poslušamo otroka, ni v redu. Ker otrok čuti in vidi, ko nismo pri stvari. Današnji največji motilci odnosa in tudi dobrega poslušanja, so mobiteli, tablice, … Odstranimo jih, dajmo na tiho in bodimo prisotni z našim umom in telesom, ko poslušamo svojega otroka.

Tadeja Krajnc

Tadeja Krajnc

Tadeja KRAJNC je prof. zgodovine in univ. dipl. prevajalka in tolmačinja za angleški jezik, trenerka komunikacijskih veščin in osebne rasti ter svetovalka za izboljšanje družinske klime, je certificiran NLP Mojster Praktik.

Zaposlena je na osnovni šoli v Mariboru, honorarno še poučuje angleški jezik na privatni srednji šoli, je študentka podiplomskega študija na Filozofski fakulteti v Mariboru in mlada mamica, dveh otrok, ki ima veliko energije za izobraževanje in izpopolnjevanje na področju vzgoje in osebne rasti. Skupaj z možem vodi izobraževalno podjetje LOPIS, kjer izvaja izkustvene delavnice in nudi individualne svetovalne ure o vzgoji otrok, osebnostni rasti in komunikacijskih veščinah.

Vabimo vas na ogled spletne strani Lopis.si
i
Tadeja Krajnc
Ocena:
[Skupaj: 1 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor