Kaj je narobe s strogo vzgojo

Kaj je narobe s strogo vzgojo

Veliko ljudi meni, da je strog način vzgoje najprimernejši, če hočemo, da se otroci lepo vedejo. Toda raziskave kažejo, da strogi oz. avtoritarni način otroke oropa samostojnega odločanja, otroci so se prisiljeni podrediti, imajo nizko samopodobo, pri mnogih se razvije problematično vedenje in kazni so na vsakodnevnem redu. Zakaj je temu tako?

Pri strogem oz. avtoritarnem načinu vzgoje otroci nimajo možnosti razvijati samodisciplino in odgovornost

Stroge meje lahko trenutno zajezijo neprimerno vedenje, ne naučijo pa otroka samokontrole in samodiscipline. V otroku sprožijo odpor do sprejemanja odgovornosti za svoja dejanja. Samodisciplina je zelo močno in dragoceno notranje orodje, ki v otroku zori pri ljubeče postavljenih mejah. Nihče ne mara, da ga drugi neprestano nadzorujejo, zato ne čudi, da se otroci upirajo mejam, ki niso postavljene z veliko mero empatije.

Avtoritarna vzgoja postavlja meje brez sočutja in sloni na strahu

Otroci se učijo preko zgleda. Če vas ubogajo samo zato, ker se vas bojijo, je to vzgoja z ustrahovanjem. Če vpijete, bo vpil tudi otrok. Če uporabljate silo, bo silo uporabljal tudi otrok. Na tak način vzgajate nasilneža.

Discipliniranje preko kazni ustvarja jezne in depresivne otroke

Avtoritarna vzgoja daje otrokom jasno vedeti, da del njih ni sprejemljiv. Ko se soočajo s težkimi občutki, ki jih pripeljejo do roba in neprimernega vedenja, jim starši ne nudijo razumevanja in podpore. Pustijo jih same in otroci se pretolčejo skozi krizne trenutke kakor vejo in znajo.

Avtoritarna vzgoja daje otrokom na znanje, da je uporaba moči zmeraj OK

Otroci se naučijo ubogati, ne naučijo pa se razmišljati s svojo glavo. Ko odrastejo, slepo sledijo drugim in ne dvomijo v njihove odločitve. Težje tudi prevzemajo odgovornost za svoja dejanja in pogosto prelagajo odgovornost na druge. Pogosto se izgovarjajo na to, da so samo sledili navodilom.

Otroci, ki se jih vzgaja s trdo disciplino, so bolj uporniški

Raziskave so pokazale, da imajo otroci pri avtoritarni vzgoji v času najstništva in zgodnjega mladostništva v sebi veliko jeze in uporništva. Zakaj je temu tako? Praktično vsi smo bili vzgojeni z določeno mero strogosti in ko nam začne nekdo postavljati omejitve, se v nas sproži nek uporniški odziv. Navzven se to lahko kaže tako, da se težje kontroliramo, smo jezni in zamerljivi, ne sprejemamo kritike, pretirano reagiramo. Upiramo se tudi omejitvam, ki smo si jih postavili sami (primer: stradamo se z novo dieto, po drugi strani pa se prenajedamo). Raziskave so pokazale, da imajo otroci pri strogi vzgoji večje težave s preveliko telesno težo.

Otroci pri strogi vzgoji delujejo ‘pravilno’ samo takrat, ko so zraven starši

Ko starši niso prisotni, je njihovo vedenje težavno. Postanejo tudi odlični lažnivci.

Avtoritarna vzgoja spodkopava odnos med staršem in otrokom

Starši, ki pri vzgoji pogosto posegajo po kaznih, se distancirajo od naravnega čuta za empatijo, kar negativno vpliva na odnos z otrokom. Otroci izgubijo željo po tem, da bi staršem ustregli, njihovo vedenje postane resnično težavno. V takem odnosu so nesrečni vsi, tako starši kot otroci. Med njimi poteka nenehen boj. Ko otroci odrastejo, iščejo ljubezen in razumevanje na napačnih mestih.

Pretirana strogost torej ne deluje in ruši vse pozitivno, kar v odnosu med starši in otroki še obstaja. Otroci tudi nimajo priložnosti razvijati čustvene samodiscipline. Ali je rešitev v permisivni vzgoji? Vsekakor ne!

Kaj pa torej deluje? Številne raziskave so pokazale, da najbolje deluje avtoritativna  vzgoja. Poimenovanje je nekoliko konfuzno, saj se hitro lahko zamenja z avtoritarno vzgojo, zato je mogoče bolje, če jo poimenujemo vzgoja ‘sočutno postavljenih meja’.

Pri tej vzgoji starši cenijo otrokovo individualnost, a tudi poudarjajo družbene omejitve. Starši otroke vodijo in usmerjajo, a hkrati spoštujejo njegove samostojne odločitve, interese, mnenja in njegovo osebnost. So ljubeči in sprejemajoči, vendar zahtevajo tudi sprejemljivo vedenje, so neomajni pri upoštevanju pravil in pripravljeni na potrebno, razumno kazen. Otroci se počutijo varne, ker vedo, da so ljubljeni in kaj se od njih pričakuje. Otroci, ki rastejo v taki vzgoji so najbolj samostojni, imajo največ nadzora, so asertivni, radovedni in zadovoljni.

Avtorica: Dr. Laura Markham, ustanoviteljica AhaParenting.com in avtorica knjig Peaceful Parent, Happy Kids, Peaceful Parent, Happy Siblings ter njene zadnje knjige Peaceful Parent, Happy Kids Workbook.

Vir: What's Wrong with Strict Parenting?

[/su_note

Ocena:
[Skupaj: 2 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor