Otrokovo sitnarjenje in pogajanje
Malo stvari se lahko primerja s takšno vztrajnostjo kot ko otrok sitnari in se poskuša z vami pogajati, da bi dobil kar želi. In malo ljudi ve to bolje od starša, ki je otroku rekel nekaj, kar ne želi slišati.
Od slavnega “Ali smo že tam?” preko jutranjega “Ali lahko dobim sladoled za zajtrk?” do popoldanskega “Ali lahko dobim sladoled za večerjo ?” so otroci neizprosni pri svojih enosmernih mislih in spraševali bodo … spraševali … in spraševali … samo za vsak slučaj, če si boste premislili v zadnjem trenutku.
Otroško sitnarjenje je naučeno vedenje, ki ga lahko otrok pri vsaki starosti prevzame. Lahko ga bodo še naprej uporabljali, ker ste enkrat, v trenutku šibkosti popustili in jim dovolili ostati dodatne pol ure več pokonci po tem, ko so vas že osmič prosili.
Vendar pa se kot vsakega naučenega vedenja tudi sitnarjenja otrok lahko odvadi. Rešitev je našla Lynn Lott, soavtorica serij knjig Positive Discipline (Pozitivna disciplina) in deluje tako pri majhnih otrocih (dva ali tri leta stari) kot pri najstnikih.
Potrebne so samo tri besede: “Vprašano in Odgovorjeno.”
Koncept je preprost. Ko sedemletni Daniel prosi, če lahko skoplje ogromno luknjo v dvorišču in dobi odgovor “ne”, je velika verjetnost, da bo prišel nazaj v petih minutah in spet vprašal – tokrat s “prooooooosim”, da bi vi vedeli, da on resnično, resnično želi skopati luknjo.
Namesto da se ponavljate ali se zatečete k pridigam, se izognite otrokovemu sitnarjenju tako, da z njim vzpostavite očesni stik in sledite spodnjemu postopku:
Prvi korak: Vprašajte: “Si še slišal za “Vprašano in Odgovorjeno?” (verjetno bo rekel, da ne)
Drugi korak: “Si me vprašal, če lahko skoplješ luknjo?” (rekel bo, da ja)
Tretji korak: “Sem ti odgovorila?” (verjetno bo rekel: “Da, ampak jaz bi resnično …)
Četrti korak: “A morda izgledam kot mama/oče/učiteljica, ki bom spremenil/a svoje mnenje, če me boš vedno znova spraševal eno in isto? (Obstaja verjetnost, da bo Daniel razočaran godrnjaje odkorakal stran in se zamotil s čim drugim..)
Peti korak: Če bo Daniel ponovno vprašal, enostavno recite “Vprašano in odgovorjeno.” (druge besede niso potrebne). Ko boste to tehniko enkrat vzpostavili, bodo to edine besede, ki bi jih morali reči na sitna vprašanja.
Ključna je doslednost. Ko se enkrat odločite uporabljati “Vprašano in odgovorjeno” pri svojem sitnem otroku, se tega tudi držite. Če je 14-letna Emma še posebno odločna s prošnjami o luknjanju obrvi, ostanite močni. Ponovno odgovarjanje na njene prošnje – ali še huje, spreminjanje odgovora – ji bo dalo vedeti, da njeno sitnarjenje deluje. Čeprav je potrebno nekaj potrpežljivosti, bo otrok prej ali slej razumel povezavo in videli boste rezultate.
Poskrbite, da bo “Vprašano in odgovorjeno” usklajeno s partnerjem in razmislite, da bi zraven vključili tudi sorodnike ali prijatelje, ki bi jim lahko vaš otrok sitnaril in se hotel pogajati. Ko sta Daniel in Emma dojela, da ne bosta dobila pozitivnega odgovora, tudi če sta vprašanje ponovila ducat krat, bosta razumela namig in odstopila od te taktike.
Govorna in jezikovna patologinja, Stacy Pulley, poroča, da ta tehnika dobro deluje tudi pri otrocih s komunikacijskimi izzivi, zlasti pri tistih z avtizmom. Predlaga tudi, da uporabite beležko ali kredo in tablo in zapišete zahtevo, ki jo je otrok večkrat postavil, pri tem pa upoštevajte otrokove bralne sposobnosti. Ali pa narišite risbo. Ko potem otrok ponovno postavi vprašanje, enostavno pokažite na tablo in tako podajte odgovor. Uporabite čim manj besed je možno ter bodite pri tem dosledni in otrokom tako pomagajte razumeti povezavo, ko se učijo poslušati in spoštovati vaš odgovor.
Z dodajanjem tega orodja v vašo starševsko “orodjarno” ste naredili pozitivni korak v smeri prenehanja otrokovega sitnarjenja in pogajanja, kar lahko pride do živega celo najodločnejšim staršem. Bodite pri tem dosledni in še preden se boste zavedli, bo igra postavljanja vprašanj in odgovorov znova postala zabavna in ne več pogajalska taktika.