Pet načinov, da ostanete povezani s svojim otrokom tudi na slab dan

»Ali lahko ponudite kakšen nasvet, kako ostati v stiku z otrokom, tudi ko sem nejevoljna in razdražena? Nimam sicer navade vpiti, vendar pa moje vedenje takrat ni ravno spoštljivo.« – Katarina

Najprej je treba pri sebi poiskati tisti pravi vzrok, zaradi katerega vas otrokovo vedenje vrže iz tira (sodelavec, agresiven voznik, dolga vrsta na banki, kazen za napačno parkiranje itd.). Poskusite se pomiriti in spraviti v boljšo voljo. To je seveda težko, vendar vaja dela mojstra.

Kot bo popuščala napetost, tako se bo manjšala tudi vaša jeza na otroka. Se še vedno ne počutite dovolj ljubeče, da bi se povezali? Vsi se kdaj znajdemo v podobni situaciji, toda imejte v mislih, da ste vi odrasli in da je od vas odvisno, kakšen odnos bosta vzpostavila z otrokom. Če se ne potrudite, se bo razdalja med vama samo povečevala in odraz tega bo tudi otrokovo vedenje. Odrasli težko popustijo, ko so prepričani v svoj prav. Toda trden odnos z otrokom je veliko pomembnejši. Zakaj ne bi raje izbrali ljubezen?

Ustvarite varen prostor, kjer lahko začnete znova

Če odnos med vama z otrokom postane napet, je najpomembneje ustvariti občutek varnosti. Ko se otrok neprimerno vede, ga preplavljajo občutki, ki mu narekujejo naj se bojuje ali zbeži. Da se ti neprijetni občutki umaknejo in dajo prostor občutku varnosti, je potrebno veliko topline in sočutja z vaše strani. Začnete lahko z objemom ali nasmehom.

»Oprosti, da sem vzrojila…Bila sem nestrpna in napeta. Ali lahko poskusiva znova? Hotela sem ti povedati naslednje …«

Povežite se na fizični ravni

Otroci pogosto potrebujejo fizični stik, da se počutijo povezane. Vzemite knjigo, stisnite se na kavču in jim preberite zgodbo. Pri starejših otrocih poskusite z masažo stopal.

Igrajte se

Noben otrok se ne bo odrekel povabilu k igri, ko se enkrat počuti varno. Igra povezuje in vzpodbuja hormone sreče, kot je oksitocin. Če se otrok neprimerno vede, smeh pomaga sprostiti stresne hormone, zaradi katerih se počuti napeto in neprijetno. Vsak otrok (pa tudi odrasli) potrebuje obilo smeha vsak dan.

Ko ste napeti, je igra sicer zadnja stvar, ki vam pade na pamet. Zato je najprej treba spremeniti razpoloženje, saj boste tako lažje zdrsnili v bolj sproščeno vzdušje. Ni pa vam treba uprizarjati cirkuške predstave.

»Oprostite, mladi gospodič. Kdo pa mislite, da ste, da se kar z obrazom potopite v skledo kosmičev? Ali ne poznate žlice?«

Visoko občutljivi otroci postanejo včasih zelo vznemirjeni in hiperaktivni, še posebej če ponotranjijo tesnobo in zaskrbljenost bližnjih odraslih. Če želite vzpostaviti povezavo, se jim morate približati na energetski ravni. Vaša energija mora biti v sozvočju z njihovo.

»Kako to misliš, NE? Jaz sem kraljica džungle in moja beseda je ukaz! Želiš slišati moje rjovenje? Grrrrrrr!…..Ti zagotovo ne zmoreš tega. Ojoj, pa res znaš! Moja uboga ušesa! Kako glasno rjoveš! Ok, toda zagotovo nisi tako močan kot jaz. Položi svoje dlani na moje in me poskusi premakniti. O, ne! Od kdaj si pa ti tako močan?«

Zraven se bosta zagotovo pošteno nasmejala, otrok bo sprostil obilo nakopičene energije in celotno razpoloženje se bo spremenilo. Pet minut pozneje bosta z otrokom spet največja zaveznika. Otroku je potem treba pomagati, da se umiri in sprosti.

»Ali lahko cviliš kot miška? Stavim, da ne znaš cviliti tako tiho kot jaz. Slišiš? Jaz poznam mišji jezik…cvil, cvil, cvil…Ali ugotoviš, kaj sem povedala?«

Poiščite rešitev, ki je zmagovalna za vse

Poskusite pogledati na situacijo iz otrokovega zornega kota. Osredotočite se na to, kaj je resnično pomembno. Naj vam ne bo cilj nadzorovati otroka za vsako ceno, samo da dosežete svoje. Jasno izrazite svoja pričakovanja, obenem pa poslušajte in zaznajte otrokove želje in potrebe. Tudi če v danem trenutku ne dobi, kar želi, bo že vaše razumevajoče vedenje korak k povezanosti.

»Poskusiva najti rešitev, ki bo sprejemljiva za oba. Razumem, kako močno si želiš čokolado, toda čez 10 minut bo kosilo. Kako se lahko zmeniva, da bova oba zadovoljna?«

Bodite sočutni in poslušajte

Kaj pa, če se otrok ne odziva na igro? Mogoče potrebuje drugačen pristop. Globoko vdihnite, opomnite se, da je samo otrok, ki od vas potrebuje ljubezen in podporo. Tudi če se ne strinjate z njim, se potrudite razumeti njegove argumente in videti situacijo z njegovimi očmi: »Še vedno si zelo vznemirjen. Povej mi, kaj te teži.«

Oborožite se z veliko mero sočutja in razumevanja. Pomagajte otroku, da pokaže svojo občutljivost in izrazi čustva, ki ga ženejo k neprimernemu vedenju. Solze so očiščujoče in osvobajajoče. Pustite mu, da se izjoka v vašem naročju in kmalu se bo počutil bolje.

Kaj pa, če ste kljub najboljšim namenom, še vedno razdraženi in jezni, v bližini pa ni nobenega drugega odraslega? Če mislite, da boste težko zdržali do večera, ko gredo otroci spat, zaključite dan nekoliko prej. Za večerjo pripravite kruh in pašteto, otroke oblecite v pižame in jih pospremite v posteljo. Spat pojdite tudi vi. Zjutraj se boste počutili veliko bolje.