Razmislek o vzgoji

Razmislek o vzgoji

Vzgoja otrok je ena najtežjih, najlepših in najbolj odgovornih nalog na svetu. Na svet priveka bitjece, nebogljeno, povsem odvisno od tebe, a s svojim značajem, tako popolno in tak nepopisan list. In samo od tebe je odvisno (ali vsaj v pretežni meri), ali bo ta otrok zrasel v srečnega, samostojnega, odgovornega, zrelega odraslega človeka. Velikanska odgovornost!

Kako je potem mogoče, da se vzgoje otrok ne da nikjer (na)učiti? Zakaj nimamo (vsaj fakultativno) kakšnega ustreznega predmeta v šolah? Učimo se vse mogoče in nemogoče neumnosti, v nas tlačijo na tone podatkov, ki jih ne bomo potrebovali nikoli v življenju … večina od nas pa slej ko prej postane oče ali mama. Pred nami je majhen človek, ki smo ga pomagali ustvariti, ki naj bi mu pomagali odrasti, pa bolj ali manj nimamo pojma, kako se lotiti zadeve. Zgolj brezpogojno ljubezen.

V sebi imamo vtisnjen vzorec – vzgojni stil, kakršnega smo bili deležni sami, ko smo odraščali. Stavit grem, da ga ni med nami, ki ne bi vsaj enkrat pomislil ali rekel: »Jaz bom to počel/a drugače. Moje otroke bom vzgajal/a bolje, bolj strpno, manj avtoritativno, zanimal/a se bom zanje, omogočil/a jim bom, česar sam/a nisem imela ….« Pa še marsikaj podobnega. Vsi, ki so jih vzgajali »s trdo roko«, so poskušali biti pri svojih otrocih »mehkejši« (in pogosto zapadli v drugo skrajnost – permisivnost, ki jo v zadnjem času strokovnjaki vse bolj kritizirajo), tisti, ki so imeli veliko omejitev, jih svojim otrokom dajejo vse manj. Ko pride »kriza«, ko nas otroci, še posebej v puberteti, spravijo »na obrate«, pa se pogosto zalotimo, da pod stresom ponavljamo besede, prepovedi, ukaze, vzorce … svojih staršev. In se zgražamo sami nad sabo, ko to ozavestimo.

Seveda imamo na voljo veliko literature, domače in tuje. A bodimo odkriti, vsi nimamo nagnjenja do tovrstne literature, poleg tega pa – ne moreš otroka vzgajati po knjigi, teoretično … Ali ne? Praksa je tista, ki nas najbolj prekalì.

Odličen nasvet mame drugim mamam – eden najboljših, kar sem jih slišala – je tule:

(je v angleščini, z angleškimi podnapisi in najbrž morate imeti Facebook račun, da ga lahko pogledate 🙂 ).

Sama sem bila vselej mnenja, da bi moral vsak bodoči starš najprej »vzgojiti« domačega ljubljenčka, psa, mačko, dihurja, morskega prašička, zajca … ali vsaj ptiča. Zakaj? Ker so osnovna pravila vzgoje povsem primerljiva, le časovni okvir je veliko krajši, tako da lahko morebitne pozitivne ali negativne posledice vzgoje opazimo v relativno kratkem času. Potrebna so osnovna pravila, doslednost pri njihovi uporabi in vztrajnost, dokler se jih živalca ne nauči in jih usvoji. Če se jih ne držimo, če živali popuščamo, imamo kaj hitro opravka z neubogljivim, razvajenim »paglavčkom«, ki nam povzroča sive lase, še posebej in najrajši takrat, kadar imamo koga na obisku.

Z otroki je precej podobno. Le da je pri kakšnih petnajstih, šestnajstih letih (v mnogih primerih pa še veliko prej), ko bi moral otrok naenkrat (po našem mnenju) postati odrasel, samostojen, odgovoren, pa se to ne zgodi … skorajda prepozno za velike popravke. Naenkrat ugotovimo, da nam je otrok »zrasel čez glavo«, da ga več ne obvladamo, »pa vse smo mu nudili«.

Hja, morda res, a ne dovolj »meja«, v katerih bi se otrok počutil varen. Vzgoja brez omejitev, pritiskov se morda lepo sliši, a dejstvo je (in raziskave  to potrjujejo), da se otroci brez okvirja, brez občutka, kaj smejo in česa ne, počutijo bistveno manj varne … in manj ljubljene. Ljubezen ni, da otroku omogočimo vse, kar želi, da mu popustimo pri vseh njegovih zahtevah, da mu ne naložimo nobenih obveznosti, »ker je še otrok, ker se mora učiti, ker ima še čas odrasti, ker bo šel v šolo, pa bo konec otroštva, naj zdaj uživa …«.

Kaj pravi o vzgoji Marko Juhant, soavtor knjige Varuh otrokovih dolžnosti ali nehajmo se pogovarjati o otrokovih pravicah (ki jo res toplo priporočam)? Vzgoja je kot trinožnik: eno je, kaj od otroka pričakuješ, drugo, kaj ti dostavi, in tretje, kaj narediš, če otrok nekaj opravi ali ne.

Kako sama gledam na vzgojo, kaj sem sama počela pri mojih treh sinovih, si boste lahko prebrali v zgodbah v knjigi, ki bo v bližnji prihodnosti ugledala luč sveta. Upam :). Ne trdim, da je moj način edini pravilen ali da so moji otroci najbolje vzgojeni. A če jih takole pogledam … niso tako slabo izpadli.

Kako pa ste vi zadovoljni s svojo vzgojo?

Mirjana Mladič

Mirjana Mladič

Po izobrazbi sem univerzitetna diplomirana ekonomistka, NLP praktik, svetovalka, predavateljica, moderatorka z zelo raznolikimi delovnimi izkušnjami, ki so me naučile prilagodljivosti in sprejemanja različnih okoliščin in ljudi. Od nekdaj so me zanimali odnosi in komunikacija. Sem mama treh sinov, Sama, Iztoka in Matjaža, danes že skoraj odraslih. Med najstarejšim in najmlajšim je pet let in pol razlike. Dva sta disleksika, eden je tudi trajno gibalno oviran zaradi prirojenega obojestranskega izpaha kolkov. Vzgoja treh fantov je bila zame nenehen izziv in velik užitek. O različnih zgodah in nezgodah ter svojih »učnih izkušnjah« pri vzgoji pripravljam knjigo, iz katere so članki, ki jih lahko preberete na strani Za starše, iz katere sem črpala veliko zanimivih in uporabnih virov v podporo svojim zgodbam.
Mirjana Mladič
Ocena:
[Skupaj: 1 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Mirjana Mladič

Mirjana Mladič

Po izobrazbi sem univerzitetna diplomirana ekonomistka, NLP praktik, svetovalka, predavateljica, moderatorka z zelo raznolikimi delovnimi izkušnjami, ki so me naučile prilagodljivosti in sprejemanja različnih okoliščin in ljudi. Od nekdaj so me zanimali odnosi in komunikacija. Sem mama treh sinov, Sama, Iztoka in Matjaža, danes že skoraj odraslih. Med najstarejšim in najmlajšim je pet let in pol razlike. Dva sta disleksika, eden je tudi trajno gibalno oviran zaradi prirojenega obojestranskega izpaha kolkov. Vzgoja treh fantov je bila zame nenehen izziv in velik užitek. O različnih zgodah in nezgodah ter svojih »učnih izkušnjah« pri vzgoji pripravljam knjigo, iz katere so članki, ki jih lahko preberete na strani Za starše, iz katere sem črpala veliko zanimivih in uporabnih virov v podporo svojim zgodbam.

Dodaj odgovor