Zakaj je zavestna vzgoja tako zelo pomembna?

Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo
Prvih 7 let otrokovega življenja je najpomembnejših za otrokov razvoj, ne samo iz vidika telesnega in mentalnega razvoja, ampak tudi iz vidika, kako jih vzgajamo mi, kakšne vzorce jim predajamo.
Zakaj?
Dr. Lipton trdi, da večina našega vsakodnevnega delovanja izvira iz tega, kako smo bili “sprogramirani” v teh prvih ključnih sedmih letih življenja.
V prvih letih življenja otrokovi možgani delujejo namreč na nižjih frekvencah delovanja, ki so enake nižjim ravnem zavedanja in so podobne našemu theta stanju delovanja možganov. Theta stanje izkusimo vsak dan, ko se zjutraj prebujamo ali ko smo v fazi tik preden zaspimo. Theta je tudi stanje domišljije. Zato imajo otroci, sploh do sedmega leta starosti, toliko domišljije pri igri in zmorejo v kupu zmešnjave videti same čudovite stvari ter se igrati z namišljenimi prijatelji.
Ker pa na svet pridemo brez programov, kako preživeti in delovati v družbi, v kateri se rodimo, je narava poskrbela, da preden lahko postanemo zavestni, nezavedno srkamo to znanje od staršev in družbe preko opazovanja in posnemanja.
V prvih letih življenja se mora torej otrok naučiti na tisoče pravil delovanja lastnega telesa ter družbe, z namenom ,da “preživi” in se vključi v družbo samo. To so pravila od učenja jezika, hoje, do učenja oblačenja in higiene, pa tudi vsa pravila, ki obstajajo v družini in družbi, v kateri otrok živi. Otroci torej na razmišljajo o teh pravilih, ampak jih nezavedno srkajo od nas in ljudi, s katerimi so v interakciji. Prav tako srkajo naše reakcije, besedne zveze, način komuniciranja, razmišljanja in čustvovanja, odzivanja v stresu, v konfliktih in še bi lahko naštevali. Skratka naše celotno delovanje.
Prav zaradi tega je nam odraslim, ko želimo na primer narediti nekatere spremembe v življenju, včasih tako težko te spremembe dejansko izvesti, saj sabotiramo sami sebe, ker so to programi, po katerih smo bili “sprogramirani” že v otroštvu. Svoje otroke torej vzgajamo večinoma iz nezavednega dela svoje zavesti, iz programov, ki smo jih prejeli od svojih staršev.
Kako lahko torej sedaj spremenimo tiste točke življenja, v katerih se zatikamo in nam ne gre, kljub veliko vloženega truda? S spreminjanjem programov našega nezavednega dela uma. In dobra novice je, da te programe lahko spremenimo.
Ker pa zavedni in nezavedni del našega uma ne delujeta po enakih principih, to vedno ni lahko. Zavestni um je kreativen, medtem ko je podzavestni del uma ustaljen in temelji na navadah, ki smo se jih naučili in po katerih delujemo nezavedno.
Primer, pri približno enem letu starosti smo se naučili hoditi, od takrat dalje naš um to obvlada in se o tem ne sprašujemo več vsakič, ko hodimo, enako velja za vožnjo avtomobila itn.
Vse te navade nam jasno olajšujejo delovanje v vsakdanjem življenju, saj se o njih ne sprašujemo več, ampak jih izvajamo iz nezavednega dela uma, vmes pa lahko delamo še kaj drugega. Če so te navade dobre, so nam jasno v korist, saj avtomatizirajo naše delovanje. Po drugi strani pa jih tudi zelo težko spremenimo, ko ugotovimo, da z njimi nismo zadovoljni ali da nam škodujejo. Vsi vemo, kako težko nam je na primer spremeniti prehranjevalne navade. Kljub na tone prebranim knjigam, nasvetom zdravnikov in vsemu znanju o tem, kako bi morali jesti zdravo ter vsem aha momentom, ko naš zavestni um točno ve, kaj bi morali jesti in kaj ne, nezavedni tega ne sprejme, ker deluje na drugačen način.
Kako lahko torej spremenimo naše nezavedne programe? Po več principih. Eden in vsem najbolj enostaven ter dostopen je preko ponavljanja novih vzorcev delovanja, dokler le-ti ne postanejo nove navade in zamenjajo stare vzorce delovanja. Je pa ta način tudi težji in dolgotrajnejši, kakor če nam nekdo pri tem pomaga preko drugih metod, ki so bistveno hitrejše.
Prav zato je zavestno starševstvo pot. In ta pot je zelo pomembna. Zakaj? S tem, da se kljub vsem napakam, ki jih kot starši vsak dan naredimo pri vzgoji, dnevno trudimo spreminjati svoje navade, dejansko delamo na tem, da spreminjamo svoje vzorce delovanja.
Primer. Denimo da ima mama težave s kričanjem na otroka. Vsakič, ko otrok naredi nekaj narobe, začne kričati nanj “Sem ti rekla, da pazi, ko piješ, pa kaj si slep, da ne vidiš kozarca!”. To počne iz nezavednega, ker je te vzorce prejela od družine in družbe, v kateri je živela. Če jih ozavesti ter se jih odloči spremeniti vsakič, ko zmore zavestno reagirati drugače, krepi novo navado reagiranja. Denimo namesto kričanja reče: “Vidim, da se ti je zgodila nesreča. Bova to sedaj skupaj počistila? Si lahko prosim drugič bolj pazljiv, ko prijemlješ kozarec v roke? Kam ga bova postavila, da ti bo dosegljiv, a ne bo v napoto, da ne bos polival več?”.
Sprva bo jasno uspela tako reagirati enkrat od desetih otrokovih nesreč, a počasi, počasi se bo z vztrajnostjo in razumevanjem, kaj mora storiti, ta odstotek višal. Dokler ne bo postopoma prišla do razmerja, da bo le enkrat reagirala iz jeze, vseh ostalih devetkrat pa prijazno.
Kaj bo s tem storila? Spremenila bo svojo navado oziroma vzorec delovanja. V možganih bo to izgledalo tako, da se bodo povezave med določenimi nevroni razrahljale, kreirale in okrepile pa se bodo druge, nove. Hkrati pa bo taka mama otroku predajala naprej nov, boljši vzorec, ki ga bo le-ta sprejel za svojega popolnoma nezavedno. Otrokov nezavedni vzorec bo torej boljši in korigiran od maminega. Otrok bo imel manj možnosti, da bo kasneje v življenju, ko bo na primer sam starš, reagiral s kričanjem, ampak bo nezavedno reagiral tako, kot se je njegova mama na novo priučila – z umirjenostjo ter empatijo.
Prav zato misel, ki sem jo z vami delila že zadnjič “Kar zacelite pri sebi, boste zacelili v celotni veji vaše družine.”
Ima ta misel sedaj večji pomen za vas?
Čeprav so otroci svoja bitja in pridejo na svet vsak s svojo osebnostjo in karakterjem ter poslanstvom, jih vseeno mi na nek način dnevno “programiramo”.
Želite biti dobri “programerji” svojih otrok? Reprogramirajte najprej sebe!
Kajti način, kako z otroki govorimo, bo postal njihov notranji glas, način, kako pred otroci delujemo, pa njihov nezavedni program delovanja.
- Zakaj je zavestna vzgoja tako zelo pomembna? - 12. 12. 2019
- Zavestna vzgoja - 12. 12. 2019
- Otroci z močno voljo - 15. 9. 2019